1. OKVIRJANJE RUSKO-UKRAJINSKE VOJNERok Pavlič, 2023, not set Abstract: V obdobjih vojne je moč vpliva medijev izjemno velika, kar jih postavlja med orodja z izjemno močjo, ki se lahko primerjajo z vojaškim orožjem. Poleg širjenja propagandnih sporočil vpletenih držav, ki skušajo prepričati občinstvo o njihovem stališču, poročanje vključuje tudi tehnike, ki omogočajo nevpletenim državam, da svoje občinstvo nagnejo na stran, za katero se zavzema določena država. Te tehnike ali mehanizmi se imenujejo medijski okvirji, ki so občinstvu skriti in jih lahko prepoznamo šele pri podrobni analizi medijskih vsebin.
V svojem raziskovalnem delu smo preučevali vsebine najbolj priljubljenega slovenskega spletnega portala 24ur v času ruske ofenzive v Ukrajini. Osredotočili smo se na kvalitativno analizo medijskih okvirjev, ki so bili uporabljeni pri poročanju o vojni, saj ti okviri igrajo ključno vlogo pri oblikovanju dojemanja vojnih dogodkov na strani slovenskega občinstva. Vzorec analize je zajemal 11 spletnih člankov, ki so bili izbrani iz prvih 20 dni vojne.
V teoretskem delu smo skozi predstavljene značilnosti vojnega diskurza pojasnili vpliv medijev v času vojne in nato z razlago zgodovinskih primerov bralcu pojasnili moč medijskih okvirjev na svojo interpretacijo dogodkov. Z omenjeno analizo smo v empiričnem delu ugotovili, da v izbranem vzorcu med standardnimi okvirji, ki jih opisujeta Semetko in Valkenburg (2000), prevladuje okvir človeškega interesa. Kljub temu smo opazili, da na spletnem portalu 24ur.com v vojnem diskurzu najdemo vse štiri okvire, kar kaže na precej uravnotežen pristop k poročanju, z nekoliko več poudarka na otrocih, beguncih, civilistih in njihovih čustvih. Občasno smo tudi opazili naklonjenost eni strani konflikta, še posebej v poudarjanju ruske odgovornosti kot agresorja.
Keywords: okvirjanje, Ukrajina, vojna, Rusija, medijsko poročanje
Published in ReVIS: 01.12.2023; Views: 310; Downloads: 13
 Full text (648,28 KB) |
2. Omejevalni ukrepi Evropske unije proti Ruski federaciji zaradi Ukrajine : diplomsko deloNina Ternik, 2023, undergraduate thesis Abstract: Omejevalni ukrepi, ki jih pogosto imenujemo tudi sankcije, so osnovno orodje skupne zunanje in varnostne politike Evropske unije, katerih namen je doseči spremembe v politiki ali ravnanju tistih, zoper katere so uvedene. Pri njihovem sprejemanju se sledi ključnim ciljem, to so varovanje vrednot in temeljnih pravic, ohranjanje miru, podpiranje demokracije, pravne države in krepitev mednarodne varnosti. V diplomskem delu najprej teoretično opredelimo omejevalne ukrepe in pojasnimo njihovo pravno podlago. Omejevalni ukrepi se lahko uvedejo proti tretjim državam, organizacijam ali posameznikom. V ospredju tega dela pa so omejevalni ukrepi, ki jih Evropska unija sprejema že od leta 2014 proti Ruski federaciji. Ti ukrepi so bili sprva sprejeti zaradi nezakonite priključitve ukrajinskega polotoka Krim Rusiji, kasneje tudi zaradi ruskega priznanja neodvisnosti območij ukrajinskih pokrajin Doneck in Lugansk in na odreditev napotitve ruskih oboroženih sil na ta območja ter zaradi njenega nezakonitega oboroženega napada na Ukrajino. S kvantitativno metodo dela so raziskani in analizirani sprejeti ukrepi ter preučene njihove posledice na rusko gospodarstvo. Te že kažejo svoj učinek, vendar, kot ugotovimo, še ne v celotni željeni meri, saj ruski napad na Ukrajino še traja.
Keywords: omejevalni ukrepi, skupna zunanja in varnostna politika, Evropska unija, vojaški napad, Ruska federacija, Ukrajina
Published in ReVIS: 09.10.2023; Views: 518; Downloads: 41
Full text (427,13 KB) |
3. |
4. Konflikt med Rusijo in Ukrajino : diplomsko deloIris Javornik, 2022, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu bom predstavila že več let trajajoči konflikt med dvema državama bivše Sovjetske z veze, Rusijo in Ukrajino. 24. februarja letos je bil cel svet priča ruski invaziji na Ukrajino, ki se je po več mesecih groženj tudi uresničila in traja še danes. Ker menim, d a je to dogajanje trenutno zelo aktualno in pomembno za prihodnost EU, kot tudi po svetu, bom z diplomskim delom poskušala odkriti, kaj je vzrok za nestabilne odnose po razpadu Sovjetske zveze in posledično tudi na vojne napade. Osredotočila se bom predvse m na dogajanje po letu 2014, ko je prišlo do državljanske vojne v Ukrajini, ter pomen konflikta na sodobni mednarodni red, ki je hkrati odprl vprašanje glede vojnih zločinov v Ukrajini. EU že od leta 2014 postopoma uvaja sankcije proti Rusiji zaradi nezako nite priključitve Krima, odločitve o priznanju dveh pokrajin Doneck in Lugansk, kot neodvisnih entitet in neupravičene vojaške agresije v Ukrajini v letu 2022. Te gospodarske sankcije naj bi resno škodovale Rusiji zaradi njenih dejanj, hkrati bi jo ovirale pri nadaljevanju agresije. Tu se poraja vprašanje, ali se ponavlja zgodovina, saj se takšne sankcije v Evropi niso uvajale od Versajske mirovne pogodbe.
Keywords: Rusija, Ukrajina, Krim, vojni zločini, mednarodno pravo, mednarodno kazensko pravo
Published in ReVIS: 14.12.2022; Views: 836; Downloads: 180
Full text (752,21 KB) |
5. Mednarodno pravni vidiki ˝odcepitve˝ Krima : magistrsko deloAljaž Ferjančič, 2016, master's thesis Abstract: Pisanje obravnava mednarodno pravne vidike odcepitve Krima. Poudarek je na pregledu zgodovinskega dogajanja na območju Krima ter vpletenih državnih tvorb in ljudstev tako iz Evrope kot tudi iz Centralne Azije in z območja Kavkaza. Povzeto je dogajanje od obdobij pred antiko pa vse do leta 2014, ko je bil Krim priključen k Ruski federaciji. Avtor se je tako osredotočil na ključne, aktualne probleme, ki so nastali z razvojem dogodkov v Ukrajini v povezavi z zgodovinskimi dogodki. Ob tem skuša avtor z raziskovanjem zgodovinskih pisanj ter vsakodnevnih poročanj ustvariti sliko dogajanja iz zgodovine v povezavi z današnjimi dogodki, vse skupaj pa utemeljiti v povezavi z razvojem domačega in mednarodnega prava na obravnavanem področju ter ustvarjanjem mnenja na podlagi pravne znanosti. Osredotoča se na pravico do samoodločbe in načela teritorialne integritete ter na njuno kolizijo. Ravno s pomočjo sklicevanja in preučevanja pravnih pisanj skuša pojasniti današnji razvoj dogodkov ter njihovo prihodnost, čemur nameni veliko pozornosti ob opisovanju in primerjavi različnih argumentov. Ob tem izpostavi več primerov samoodločbe iz mednarodne skupnosti, osredotoči pa se na primerjavo.
Keywords: referendum, pravica do odcepitve, pravica do samoodločbe, teritorialna integriteta, Ukrajinska kriza, Ukrajina, Rusija, Krim, magistrske naloge, bolonjski program
Published in ReVIS: 13.07.2018; Views: 3045; Downloads: 321
Full text (1,55 MB) |
6. Priključitev Krima k Rusiji : diplomsko deloIvan Franković, 2016, undergraduate thesis Abstract: Priključitev Krima k Rusiji, je odjeknila kot prava bomba v mednarodno pravnem prostoru, saj so bili odzivi mednarodne skupnosti burni, ker so bila očitno kršena pravila mednarodnega prava. Lahko bi rekli, da je šlo skoraj za precedenčni dogodek, kako se je določeno področje oziroma narod na podlagi pravice naroda do samoodločbe jasno opredelil za odcepitev od Ukrajine in priključitev k Federativni republiki Rusiji. Vsaka odcepitev je relativno drugačna od vseh prejšnjih, tako da je vsak posamezen primer potrebno analizirati in kar je najvažneje treba je presoditi, kaj si prebivalstvo tega področja želi in mu dopustiti da odloča o svoji usodi. Zaradi odcepitve od Ukrajine in priključitve k Rusiji so bile uvedene ekonomske sankcije Rusiji, ki vsekakor vplivajo na ljudi v Rusiji in v Evropi, tako da je bila v vsakem primeru, zelo zapletena in zanimiva situacija, ki se je do sedaj mirno in uspešno zaključila.
Keywords: referendum, pravica do odcepitve, pravica do samoodločbe, Ukrajinska kriza, Ukrajina, Rusija, Krim, diplomske naloge, bolonjski program
Published in ReVIS: 12.07.2018; Views: 4079; Downloads: 215
Full text (1,70 MB) |
