Search the repository

A+ | A- | | SLO | ENG

Abstract: Priznavanje temeljnih procesnih pravic osumljenih in obdolženih oseb v kazenskem postopku ter ureditev in zagotavljanje le-teh, ki sta obravnavana v magistrskem delu, nosijo izjemno težo pri oblikovanju poštenega ter učinkovitega sistema pravnega varstva posameznikov. Magistrsko delo s pomočjo analitične, komparativne, zgodovinske in induktivno-deduktivne metode raziskovanja poskuša odgovoriti na zastavljeno raziskovalno vprašanje, s katerim se sprašuje kako so na normativni ravni urejene temeljne procesne pravice osumljenih in obdolženih oseb v kazenskem postopku ter kako te pravice EU zagotavlja v praksi? Magistrsko delo se uvodoma osredotoča na razvoj kazenskega prava EU, na normativno ureditev ter glavne politike območja svobode, varnosti in pravice, nadaljuje pa s pregledom ureditve načela vzajemnega priznavanja sodb in sodnih odločb ter skupnih minimalnih standardov EU. V nadaljevanju razčleni ureditev evropskega naloga za prijetje, v vsebinski navezi s tem pa se osredotoča na temeljne procesne pravice, ki jih je ob upoštevanju pravice posameznikov do obrambe treba zagotavljati, če želimo zasledovati cilj vzpostavitve kvalitetnega sistema pravnega varstva posameznikov. Magistrsko delo izpostavi tudi nekatere primere sodne prakse SEU, iz katerih izhaja dodatna obrazložitev pomembnosti zagotavljanja temeljnih procesnih pravic. Tako je na podlagi preučene normativne ureditve temeljnih procesnih pravic ter navezujoče se sodne prakse mogoče zaključiti, da EU spoštuje in v praksi dosledno izvaja temeljne procesne pravice ter si prizadeva za vzpostavitev učinkovitega sistema pravnega varstva posameznikov. Učinkovito zasleduje koncept vladavine prava in posameznike ščiti pred morebitno samovoljno oblastjo.
Keywords: kazensko pravo Evropske unije, Lizbonska pogodba, območje svobode, varnosti in pravice, načelo vzajemnega priznavanja, procesne pravice osumljenih in obdolženih oseb
Published in ReVIS: 09.03.2021; Views: 1603; Downloads: 165
Full text (1,46 MB)

Keywords: Evropska unija, pravo Evropske unije, sekundarno pravo, direktiva, minimalna harmonizacija, popolna harmonizacija, varstvo potrošnikov, potrošniško pravo
Published in ReVIS: 13.06.2019; Views: 2727; Downloads: 169
Full text (517,85 KB)

Keywords: skupna kmetijska politika, rigidna politika, temeljni kamen evropskega povezovanja, zanesljiva preskrba s hrano, življenje na podeželju, kritike, pohvale, ideološki pomisleki, kritika Evropske unije
Published in ReVIS: 27.05.2019; Views: 2630; Downloads: 108
Full text (537,07 KB)

Abstract: Sodišče EU ima izključno pristojnost za odločanje o veljavnosti in glede razlage pravnih aktov EU, ki jo izvaja preko postopka predhodnega odločanja. Gre za specifičen postopek sodelovanja sodišč držav članic EU s Sodiščem EU, ki omogoča ustvarjanje pravil prava EU in njegovo poenotenje. Slovenija je kot članica EU zavezana k spoštovanju evropskega prava, vsi organi oblasti v državi članici pa so dolžni evropsko pravo upoštevati. Postopek predhodnega odločanja je namenjen nacionalnim sodiščem, ki predložijo v predhodno odločanje Sodišču EU vprašanja, ki se nanašajo na razlage ali veljavnosti pravnih aktov EU. Sodišče EU odgovore poda s sodnimi odločbami, ki so zavezujoče za vse države članice. Bistvo diplomske naloge predstavlja določitev kriterijev dobre prakse postavitve predhodnega vprašanja, ki jih nacionalna sodišča predložijo Sodišču EU. Pregled slovenske sodne prakse postavitve predhodnega vprašanja v postopku predhodnega odločanja je namenjeno primerjavi s postavljenimi predhodnimi vprašanji Ustavnega sodišča RS, ki so še posebej predmet obravnave v diplomski nalogi, katere namen je podati oceno kakovosti predloženih predhodnih vprašanj Ustavnega sodišča RS glede na ugotovljene kriterije dobre prakse. Zastavljena teza, da Ustavno sodišče RS spada med tista sodišča, ki so do prava EU zadržana, je namenjena raziskovanju stališč Ustavnega sodišča RS do prava EU. Za opredelitev do teze so v diplomski nalogi določena merila, na podlagi katerih lahko govorimo o odprtosti oziroma zadržanosti ustavnih sodišč do prava EU in predstavljena različna praksa ustavnih sodišč držav članic EU glede postopanja v postopku predhodnega odločanja pred Sodiščem EU. Na podlagi analize sodne prakse Ustavnega sodišča, predvsem sklepa U-I-295/13-132, s katerim je Ustavno sodišče RS prvič začelo postopek predhodnega odločanja in tako vzpostavilo stik s Sodiščem EU, pa so opredeljena stališča slovenskega Ustavnega sodišča RS do prava EU, ki kažejo na eni strani odprtost Ustavnega sodišča do prava EU, po drugi strani pa so prisotni elementi previdnosti, iz katerih je mogoče razbrati zadržanost Ustavnega sodišča do sprejemanja prava EU. Diplomska naloga lahko pomaga tako študentom, ki si prizadevajo poznati pravila postopka predhodnega odločanja ali raziskujejo odnos Ustavnega sodišča do prava EU, kot slovenskim sodnikom, ki prakse postavitve vprašanja Sodišču EU niso vešči, kot je bilo že večkrat opozorjeno.
Keywords: Sodišče Evropske unije, ustavna sodišča, predhodno odločanje, Evropska unija, Slovenija, diplomske naloge, bolonjski program
Published in ReVIS: 17.08.2018; Views: 4512; Downloads: 373
Full text (741,02 KB)

Abstract: Cilj izvajanja lokalnih gospodarskih javnih služb je zagotoviti kakovostno življenjsko okolje svojim občanom ob minimalnih stroških. Njihove potrebe morajo potekati nemoteno in biti dosegljive vsakomur. Gre za javni interes in pridobivanje dobička ni v ospredju. Da je občina uspešna in učinkovita, mora dobro poznati področje pravnega urejanja. Zavedati se mora, da je ob vse večji globalizaciji in mobilnosti delovne sile in kapitala vsaka občina edinstvena. To pomeni, da je vsaka občina vezana na svojo poselitev, prostorske, naravne in druge frekvenčne značilnosti, ki vplivajo na izbiro izvajanja lokalnih javnih služb. Pomembno je poznati in razlikovati možnosti izvajanja javnih služb ter analizirati katera vrsta javne službe je za določeno občino in določeno področje najprimernejša in najučinkovitejša. Namen magistrskega dela "Vprašanje učinkovitosti izvajanja lokalnih gospodarskih javnih služb" je predstaviti možnosti izvajanja lokalnih gospodarskih javnih služb, opisati razlike med njimi ter se vprašati o sami učinkovitosti določenega izvajanja javne službe. Ali je za oddajo javnega naročila vedno potreben javni razpis, ali nas koncesija privede do privatizacije ipd. Da si znamo odgovoriti na ta vprašanja, je potrebno slediti evropskim pravnim smernicam, ki se stalno spreminjajo in dopolnjujejo, evropski zakonodaji kot tudi sodni praksi ter seveda slovenski zakonodaji.
Keywords: javno-zasebno partnerstvo, sodna praksa Evropske unije, služba varstva okolja, direktive
Published in ReVIS: 16.08.2018; Views: 2676; Downloads: 145
Full text (1,91 MB)