Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


21 - 30 / 66
First pagePrevious page1234567Next pageLast page
21.
Plakat - komunikacijsko sredstvo družbe : diplomsko delo (visokošolski strokovni študij - 1. stopnja)
Barbara Polc, 2021, undergraduate thesis

Keywords: plakati, ilustracije, družba, ekologija
Published in ReVIS: 18.08.2021; Views: 1097; Downloads: 56
.pdf Full text (4,02 MB)

22.
Odnos slovenske družbe do homoseksualnosti : diplomska naloga visokošolskega univerzitetnega študijskega programa prve stopnje
Neža Juršič, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo analizira in predstavlja, kakšen je odnos slovenske družbe in njenih prebivalcev do homoseksualnosti. Do rezultatov smo prišli tako, da smo najprej izvedli teoretični pregled relevantne literature, nato pa uporabili kvantitativno in kvalitativno raziskovanje. Za slovensko družbo ne moremo reči, da popolnoma sprejema vse vidike homoseksualnosti. Sprejema javno izkazovanje homoseksualne spolne usmerjenosti, ne motijo jih homoseksualni sosedje, menijo, da bi homoseksualci morali imeti svobodo, da si uredijo življenje po lastnih željah in podpirajo njihovo zaposlovanje v vojski. Ne sprejemajo pa spolnega odnosa med osebama istega spola, saj menijo da je to vedno slabo, ravno tako pa menijo, da homoseksualci ne bi smeli imeti možnosti posvojitve otrok saj menijo, da taka vzgoja ni enako dobra kot vzgoja heteroseksualnega para. Odnos Slovencev in Slovenk do homoseksualnosti se od leta 1991 spreminja in sicer v smeri večjega družbenega sprejemanja, za kar so zaslužni predvsem gejevski in lezbični aktivisti s svojim delovanjem, sprememba in povečanje medijske pozornosti glede homoseksualnosti, upad vpliva Rimskokatoliške cerkve v Sloveniji, pravne spremembe glede ureditve življenja homoseksualcev in to, da je ta tematika postala del agende levih političnih strank v Sloveniji.
Keywords: homoseksualnost, družba, Slovenija, spolna usmerjenost, diplomske naloge
Published in ReVIS: 29.07.2021; Views: 961; Downloads: 137
.pdf Full text (703,06 KB)

23.
Motnje hranjenja : težava sodobnega sveta
Vanja Jelnikar, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Motnje hranjenja so danes zaskrbljujoč in obsežen problem. V hitrem ritmu vsakdana in pod težo družbenih pritiskov se ljudje cenijo le po zunanjosti. Vitkost je postala zapoved, debelost pa stigma. Takšna in podobna kulturna sporočila dobijo otroci že v družinah, kjer se jim po eni strani hrano ponuja, po drugi strani pa opozarja, da morajo paziti, da ne bodo pojedli preveč. Motnje hranjenja izražajo konflikte in stiske nekega okolja, vendar lahko postanejo za posameznika tako neznosne, da mobilizirajo njegove simptome in obrambne mehanizme. Postanejo lahko izraz osvoboditve notranjih, bolečih in neprepoznavnih čustev, zato jih uvrščamo med duševne bolezni in na žalost o njih govorimo očitajoče, nerazumevajoče in s stigmo. V teoretičnem delu naloga opredeljuje motnje hranjenja in njihove vrste, prikazuje pomen hrane in pojasnjuje poglavitne vzroke, dejavnike in posledice motenj hranjenja ter opisuje vpliv medijev in družbe na pojav motenj hranjenja. Empirični del naloge, singularna študija primera, proučuje življenje družine in doživljanje otroka z motnjo hranjenja.
Keywords: motnje hranjenja, družina, družba, hrana, čustva, mediji
Published in ReVIS: 27.07.2021; Views: 1873; Downloads: 173
.pdf Full text (696,87 KB)

24.
Življenje ljudi v tretjem življenjskem obdobju : magistrska naloga študijskega programa druge stopnje
Robert Mihelič, 2017, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi raziskujemo področje socialne gerontologije, natančneje kakovost življenja starejših, ki smo jih razdelili v dve skupini starostnikov glede na različno življenjsko okolje. Prva skupina starostnikov so posamezniki, ki živijo v institucionalnem varstvu (dom za starejše občane), drugi pa v domačem okolju. Obravnavana tema je zelo aktualna, saj so starejši v današnji družbi pogosto zelo stigmatizirani in odrinjeni na rob družbenega dogajanja. Tudi njihov ekonomski standard je velikokrat precej nizek (nizke pokojnine), celo nižji od družbenega povprečja, saj številni starejši živijo v revščini in pomanjkanju. Zaradi tega velikokrat s težavo plačujejo tekoče finančne obveznosti (npr. plačevanje računov za porabljeno elektriko, najemnino za stanovanje ipd.). Mnogim, ki bivajo v domu starejših občanov, predstavlja velik finančni zalogaj tudi plačevanje oskrbe v sami instituciji. Teoretični del magistrske naloge predstavlja pregled literature s področja socialne gerontologije oz. življenja starejših, zgodovinske spremembe v dojemanju starejših in kakovosti njihovega življenja. Empirični del naloge pa zajema lastno raziskavo, ki smo jo opravili s polstrukturiranimi intervjuji in pri tem preučevali, ali obstajajo razlike ter podobnosti med omenjenima skupinama starostnikov v kakovosti življenja obojih. S pomočjo raziskave smo ugotovili določene podobnosti kakor tudi razlike v načinu in dinamiki življenja obeh preučevanih skupin. Spoznali smo njihove želje, potrebe, omejitve in pričakovanja.
Keywords: staranje, družba, institucionalno varstvo, kakovost, magistrske naloge
Published in ReVIS: 27.07.2021; Views: 885; Downloads: 64
.pdf Full text (1,07 MB)

25.
Zaupanje v civilnodružbene organizacije : študija primera zaupanja v sindikate v Sloveniji
Edi Vivoda, 2012, master's thesis

Abstract: Iz zgodovinske dediščine socialističnega tipa gospodarstva smo se naučili prevzemati gospodarsko trţno kulturo ter prevzemati standarde in vrednote, kot obstajajo v drţavah zahodne Evrope. Še opazneje se je ta prehod zgodil s pridruţitvijo novih drţav srednje in vzhodne Evrope v Evropsko unijo. Iz navedenih spoznanj v tem delu izhaja, da politična in ekonomska kultura pomembno vplivata kot podlaga na razvoj civilne druţbe. Cilj te naloge je predstavitev vloge civilne druţbe in ugotoviti, kolikšno je zaupanje v sindikate in kako vpliva zaupanje na gibanje števila članstva v evropskih drţavah in v Sloveniji. Primerjali smo zaupanje v slovenske sindikate z zaupanjem, ki ga uţivajo sindikati drugod v evropskih drţavah, in sicer na podlagi primerjanja opravljenih evropskih druţboslovnih raziskav in slovenskih raziskav Slovensko javno mnenje (SJM). Prav tako smo ugotavljali, ali je zaupanje posledično vplivalo na spreminjanje števila članstva v sindikatih. Delovanje sindikatov se je spremenilo s prehodom v nov politično-ekonomski sistem, spremenila se je njihova druţbena vloga. V času po osamosvojitvi Slovenije so nastajali novi sindikati, ki so se organizirali po cehovskem principu in se zdruţevali v sindikalne centrale. Z drugim raziskovalnim vprašanjem smo ţeleli ugotoviti, kako se vodstva slovenskih sindikatov soočajo z upadom zaupanja v sindikate, postavili smo hipotezo, da se soočajo na različne načine, kar vpliva tudi na število članstva. Iz ţe opravljenih mednarodnih raziskav je mogoče ugotoviti, da se je zaupanje v sindikate v drţavah EU v zadnjih dvajsetih letih zelo različno gibalo po posameznih drţavah, prav tako pa se je različno gibalo tudi število članstva. Iz strukturiranih intervjujev petih predsednikov največjih slovenskih sindikalnih central smo izvedeli, da sindikati skrbijo za komunikacijo s članstvom na različne načine. Nekatere centrale so vključene v nadnacionalne sindikalne organizacije, kjer črpajo znanja in izkušnje za vodenje socialnega dialoga s socialnimi partnerji. Menijo, da imajo pomemben mobilizacijski potencial za varovanje materialnopravnega in socialnega poloţaja delavstva. Na gibanje števila članstva v slovenskih sindikatih je po osamosvojitvi pomembno vplival novo nastali sindikalni pluralizem in nova druţbena vloga sindikatov. Do leta 1999 je bil zabeleţen znaten upad sindikalnega članstva, ki pa je sčasoma naraščalo do leta 2006. Nato so trendi pričeli upadati do leta 2009, ko je prišlo do manjšega prirasta sindikalnih članov, ki so se na ravni drţave ustalili na pribliţno 20 % zaposlenih. Sindikalni funkcionarji so menili, da je zaupanje v sindikate večinoma povezano s politično ekonomskimi razmerami v drţavi, medtem ko se je upad članstva dogajal predvsem zaradi propada mnogih delovno intenzivnih panog z velikimi industrijskimi obrati in velikim številom zaposlenih. Menijo, da je v zasebnem sektorju sindikalna aktivnost večinoma nezaţelena, kar povzroča nizko sindikalno aktivnost, ki jo pripisujejo neoliberalnemu ekonomskemu konceptu upravljanja drţave. Le-ta je med drugim vplival na upadanje članstva. Iz same raziskave je mogoče ugotoviti sindikalno rigidnost in neprilagodljivost na novonastale druţbene spremembe. V prihodnosti bo nujno povezovanje sindikatov na način, ko ne bo moţno izsiljevati z rešitvami za posamezne skupine zaposlenih, kot se to dogaja v sedanjosti. Način volitev sindikalnih funkcionarjev in politika sindikatov sta v marsičem preţiveta in nujno potrebna tako miselne kot kadrovske prenove. Volitve sindikalnih funkcionarjev bi bilo treba demokratizirati na izvedbeni ravni. Delovanje sindikatov se mora intenzivirati tudi na druga problemska področja, ki jih sedaj obravnavajo le na deklarativni ravni, predvsem pa bo treba aktivirati sindikate za vključevanje mlajše in izobraţene populacije v sindikate. Zelo slabo so se sindikati izkazali s svojo organiziranostjo v manjših zasebnih gospodarskih druţbah ali pri zasebnikih, kjer se dogajajo največje kršitve pravic zaposlenih, šikaniranja in nezakonito odpuščanje iz delovnih razmerij. Nerazumno je vztrajanje sindikatov pri monopolizaciji v kolektivnem dogovarjanju, saj niso vsi zaposleni vključeni v sindikate. Potreben bo razmislek tudi o drugih oblikah delavske udeleţenosti v kolektivnem dogovarjanju in pri ostalih oblikah socialnih dogovorov med socialnimi partnerji. Ti pomisleki ponujajo odgovor na vprašanje o primernosti vodenja sindikatov in ustreznosti sindikalne politike, ki deluje v precejšnji smeri samozaščite in samozadostnosti. Verjetno vse omenjeno zmanjšuje zaupanje v sindikate in tudi vpliva na upad sindikalnega članstva.
Keywords: civilna družba, civilnodružbene organizacije, politična kultura, ekonomska kultura, sindikati, zaupanje, sindikalna organiziranost, sindikalno članstvo
Published in ReVIS: 26.07.2021; Views: 1238; Downloads: 53
.pdf Full text (1,25 MB)

26.
Zanimanje za nakup električnega avtomobila v Sloveniji : magistrska naloga študijskega programa druge stopnje
Barbara Gril, 2018, master's thesis

Abstract: Skozi celotno magistrsko delo opisujemo in raziskujemo pomen nizkoogljične družbe. Smernice Evropske unije so jasno zastavljene za doseganje brezogljične družbe v prihajajočih letih, nekje do leta 2050. Vsakodnevni način življenja ter vsakodnevna opravila in navade ljudi lahko prispevajo v dobro okolja in družbe. Ker je promet ključni dejavnik, ki pripomore k zagotavljanju nizkoogljične družbe, smo se v magistrski nalogi odločili preiskovati področje električnega avtomobila v Sloveniji. Ta je namreč en izmed razlogov, kako v današnjem in prihajajočem času doseči brezogljičnost. Njegova uporaba in ekološki vpliv na okolje pripomoreta k bolj kakovostnem bivanju. Je dejavnik, ki zastavljenim smernicam Evropske unije tesno sledi. Ravno iz tega razloga smo se skozi magistrsko nalogo osredotočali na zanimanje za nakup električnega avtomobila v Sloveniji. Slovenija je majhna, zelo tranzitna evropska država. Je idealna kandidatka za čim prejšnjo uveljavitev elektromobilnosti, naj bo to javni prevoz ali osebno prevozništvo. Glede na to, da je elektromobilnost dokaj nov pojem in še ne toliko prepoznaven, smo najprej pregledali literaturo o nizkoogljični družbi, smernice Evropske unije in upoštevanje Slovenije pri implementaciji teh smernic. V nadaljevanju naloge smo se v povezavi z omenjeno literaturo osredotočili na poznavanje tematike nizkoogljičnosti v Sloveniji, kakšni so družbeno znanje o električnih avtomobilih, zanimanje za njihov nakup in njihova prihodnost.
Keywords: nizkoogljična družba, brezogljičnost, Evropska unija, električni avtomobili, elektromobilnost, Slovenija, magistrske naloge
Published in ReVIS: 07.06.2021; Views: 1093; Downloads: 76
.pdf Full text (1,98 MB)

27.
28.
Kibernetski terorizem kot grožnja delovanju sodobne informacijske družbe : magistrsko delo
Neža Repše, 2020, master's thesis

Abstract: Kibernetski terorizem je zaradi tehnološkega napredka postal resna grožnja sodobni informacijski družbi in predstavlja veliko varnostno tveganje. Naraščajoča grožnja naprednih kibernetskih napadov je ena najpomembnejših varnostnih groženj sodobnemu svetu ter predstavlja edinstven izziv za mednarodne akterje, države, zasebni sektor in posameznike. V nalogi bomo z različnimi metodami družboslovnega raziskovanja podrobneje raziskali in analizirali področje kibernetskega terorizma kot nove grožnje sodobni informacijski družbi. Odgovor na raziskovalno vprašanje bomo oblikovali s pomočjo analize, interpretacije primarnih in sekundarnih virov, primerjalne metode in metode strukturiranega intervjuja. Namen magistrskega dela je raziskati, kolikšno grožnjo kibernetski terorizem predstavlja sodobni informacijski družbi ter na kakšen način bi na globalni in nacionalni ravni vzpostavili sistem za učinkovit boj proti kibernetskemu terorizmu. Raziskava lahko znanosti omogoči zavedanje, da področje kibernetskega terorizma v sodobni družbi postaja vedno bolj pomembna tema, ki se je bo potrebno veliko bolj resno lotiti, če želimo družbo zaščititi pred uničujočimi posledicami, ki jih bodo kibernetski teroristi povzročili čisto nepričakovano. Raziskava poleg ocene tveganja nakaže smer, v kateri bi morali strokovnjaki nadaljevati svoje delo: posameznike ozaveščati o kibernetski varnosti in posledicah kibernetskega terorizma ter spodbujati sodelovanje držav mednarodne skupnosti na tem področju.
Keywords: informacijska družba, kibernetski prostor, kibernetska kriminaliteta, kibernetska varnost, kibernetski terorizem
Published in ReVIS: 10.03.2021; Views: 2530; Downloads: 211
.pdf Full text (1,24 MB)

29.
Obveznost oblikovanja rezerv za lastne deleže v primeru pridobitve delnic obvladujoče družbe s strani odvisne družbe : magistrsko delo
Martin Jakob Koler, 2020, master's thesis

Abstract: Pričujoče magistrsko delo celovito nagovarja tematiko pridobivanja lastnih delnic obvladujoče družbe preko odvisne družbe, ki v slovenski pravni teoriji in sodni praksi ni docela raziskano področje oziroma ne ponuja enoznačnega odgovora. V povezavi s tem osrednjim vprašanjem avtor sistematično nagovarja tudi druga zelo zanimiva in neločljivo povezana pravna vprašanja, kot je odgovornost članov organov vodenja in nadzora v povezavi z odobritvijo pridobitve lastnih delnic, smisel rezerv za lastne delnice, obveznost oblikovanja takšnih rezerv, posledice nezakonite pridobitve lastnih delnic, pristojnost za odobritev posla, s katerim se pridobi lastne delnice obvladujoče družbe itd. Magistrsko delo temelji na podrobni obravnavi tuje in slovenske literature ter sodne prakse s pomočjo številnih raziskovalnih metod, in sicer z analitično metodo, primerjalno-pravno metodo, zgodovinsko metodo, opisno metodo, deduktivno metodo ter sintetično metodo. Avtor v magistrskem delu argumentirano predstavi odgovore na raziskovalna vprašanja in v osrednjem delu poda razlago smiselnosti oblikovanja rezerv za lastne delnice na odvisni družbi, v kolikor slednja pridobi lastne delnice obvladujoče družbe. Nadalje avtor mestoma primerja slovensko in nemško pravno ureditev lastnih delnic ter odgovornosti pristojnih organov odvisne in obvladujoče družbe v zvezi s pridobivanjem ter celostno predstavi posledice nezakonite pridobitve lastnih delnic. Magistrsko delo ponuja nekatere zanimive usmeritve in predloge sprememb zakonodaje ter služi kot razmislek za smiselno uporabo v praksi ali morda celo v sodnih postopkih.
Keywords: lastne delnice, rezerve za lastne delnice, obvladujoča družba, odvisna družba, odgovornost in pristojnost članov organov vodenja in nadzora
Published in ReVIS: 09.03.2021; Views: 1414; Downloads: 112
.pdf Full text (1,22 MB)

30.
Search done in 0.36 sec.
Back to top