1. |
2. |
3. |
4. Preprečevanje negativnih posledic sedečega načina življenja s fizioterapevtskimi postopkiŽan Japelj, 2022, undergraduate thesis Abstract: Uvod in namen: Sedeč način življenja, ki je pogosto povezan s prisiljeno in fiziološko neustrezno telesno držo, je dejavnik tveganja za srčnožilne in drugih zaplete, predvsem deformacije kosti in mišic. Namen diplomske naloge je predstaviti fizioterapevtsko obravnavo v smislu preprečevanja posledic sedečega načina življenja. Metode: Proučili smo podatkovne zbirke PubMed, Pedro ter CINAHL za obdobje zadnjih petnajst let. Rezultati: Izsledki dokazujejo zmanjšanje bolečin, izboljšanje telesne drže in manjše tveganje za nastanek nekaterih bolezni pri telesno dejavnih na delovnem mestu. Uporabnost: Raziskave potrjujejo, da izvajanje aktivnih odmorov na delovnem mestu pri sedeče zaposlenih lajša bolečine in preprečuje nastanek deformacij kosti in mišic ter zmanjšuje možnosti za nastanek določenih bolezni. Omejitve: V prihodnje bi bilo potrebno zajeti večje število raziskovalnih izsledkov, ki podrobneje opisujejo vpliv telesne dejavnosti na negativne poledice sedečega načina življenja.
Keywords: sedeč način življenja, aktivni program, ergonomija, fizioterapija
Published in ReVIS: 23.09.2022; Views: 829; Downloads: 91
 Full text (963,50 KB) |
5. |
6. |
7. VPLIV DEJAVNIKOV TVEGANJA DELOVNEGA MESTA NA BOLEČINO V KRIŽUNeža Plošnik, 2020, undergraduate thesis Abstract: Na delovnem mestu, kjer preživimo velik del svojega odraslega življenja, se vsakodnevno soočamo z dejavniki tveganja, ki vplivajo na razvoj BVK. Bolečina pomembno vpliva na potek našega življenja. Onemogoči nam kakovostno opravljanje dela, ovira nas pri vsakodnevnih opravilih, ogroža naše družinsko in socialno življenje ter vpliva na naše vsesplošno počutje in razpoloženje. Negativno vpliva tudi na fizično, psihično in socialno komponento našega vsakdana. Z lastnim ozaveščanjem pa lahko storimo največ tako, da preprečimo ali izboljšamo naše bolečinsko stanje. Z upoštevanjem preprostih smernic o pravilnem dvigovanju in premeščanju bremen, obvladovanjem pravilne drže, izogibanjem dolgotrajnim statičnim položajem, ergonomsko ureditvijo delovnega okolja in skrbjo za zdrav življenjski slog, ki vsebuje redno telesno aktivnost in ohranjanje primerne telesne teže, lahko sami pripomoremo k zmanjšanju vpliva dejavnikov tveganja delovnega mesta na BVK. Visoka prevalenca BVK svetovne populacije je velik problem zadnjih desetletij. Zmanjšati ali preprečiti možnost za razvoj tega sindroma je problematika širše družbe, ki trpi zaradi ekonomskih prikrajšanj, ki jih povzroča visoko število prizadetih in posameznika, ki ga je sindrom BVK prizadel. Z aktivno uporabo znanja in razpoložljivih sredstev, lahko delovno mesto spremenimo v zdravju varno okolje.
Keywords: Bolečina v križu, delovno mesto, delovno okolje, dejavniki tveganja, ergonomija.
Published in ReVIS: 11.12.2020; Views: 2260; Downloads: 195
Full text (842,35 KB) |
8. |
9. |
10. |
