1. Pravni in dejanski položaj nemške manjšine v Sloveniji pred in po drugi svetovni vojniPetra Trošt, 2023 Abstract: Diplomsko delo prikazuje urejenost manjšinskega varstva na mednarodni ravni med prvo in drugo svetovno vojno in pomemben dokument, ki je zavezoval Kraljevino SHS k varstvu manjšin, na drugi strani pa razkorak med pravnoformalno urejenostjo in dejanskim stanjem za konkreten primer nemške manjšine. Zanimal nas je tudi položaj nemško govoreče etnične skupnosti danes. Nemška manjšina v Sloveniji ni ustavnopravno priznana, zato sta tudi obseg in sama narava pravic, ki so jih deležni pripadniki te manjšine, drugačna od obsega in narave pravic ustavnopravno priznane avtohtone italijanske in madžarske narodne manjšine. Čeprav nemška manjšina v ustavi ni omenjena, ne pomeni da ne obstaja, saj so še drugi načini za posredno priznanje njenega obstoja. Diplomsko delo opisuje, katere pravice so bile zagotovljene nemški manjšini v obdobju med prvo in drugo svetovno vojno in na kakšni pravni podlagi ter kako je to urejeno danes. Kljub številnim pomembnim poskusom po opredelitvi narodne manjšine skozi zgodovino pa splošna in pravno zavezujoča definicija narodne manjšine ne obstaja niti na mednarodni niti na nacionalni ravni, zato nas je zanimalo, ali bi se pripadnike nemško govoreče etnične skupnosti lahko štelo kot narodno manjšino.
Found in: ključnih besedah
Keywords: narodna manjšina, etnična skupnost, Jugoslavija, varstvo manjšin, manjšinske pravice, Nemci
Published: 17.05.2024; Views: 97; Downloads: 6
 Fulltext (652,63 KB) |
2. Dvojna volilna pravica narodnih manjšin v Republiki SlovenijiBožo Predalič, 2011 Found in: ključnih besedah
Keywords: dvojna volilna pravica, italijanska narodna skupnost, madžarska narodna skupnost, romska etnična skupnost, manjšine, narodne skupnosti, volilno pravo, demokracija, volilni sistemi, politična participacija
Published: 23.08.2018; Views: 3454; Downloads: 250
Fulltext (2,09 MB) |
3. Kršitve človekovih pravic v povojni BiH in vloga mednarodne skupnostiTea Martinović, 2021 Abstract: V pričujočem delu raziskujemo povezavo med državo BiH danes, Daytonskim mirovnim sporazumom, mednarodno skupnostjo in človekovimi pravicami, kot je bila vzpostavljena z Daytonskim mirovnim sporazumom. Z njim je nadzor in pristojnost nad delovanjem države prešel na mednarodno skupnost, kar je lahko v nasprotju s konceptom suverene države. Sistem v BiH je eden od najbolj kompleksnih sistemov v svetu, kar se kaže tudi na področju človekovih pravic. Delo odkriva temelje med sporazumom in sistemskimi kršitvami pravic, kjer neki napredki zaradi blokad s strani političnih vodij in nacionalnega interesa skupaj s samo Ustavo BiH v veliki meri le tega onemogočajo. Opravljenih je bilo 10 intervjujev, kjer so bili intervjuvani raznoliki sogovorniki, poleg tega so bila kot sekundarna gradiva uporabljena zakonodaja, poročila, članki. Namen pričujočega dela je opisati in analizirati vlogo, odnos in ravnanja ter učinkovitost mednarodne skupnosti v povojni Bosni na področju varovanja človekovih pravic, pri čemer je osredotočenost magistrskega dela na oblike in razsežnosti kršitev človekovih pravic na raznolikih področjih. Pričujoče delo se osredotoča na mednarodne organizacije, ki imajo danes pomembnejšo vlogo pri delovanju države in zaobjame različna področja človekovih pravic. Raziskovalo se je tudi zakaj in kako prihaja do kršitev človekovih pravic ter o tem, kakšna je vloga oziroma ravnanje in odnos mednarodne skupnosti pri temu danes. Sklepamo lahko, da je tema precej neraziskana in bi to magistrsko delo lahko delno zapolnilo del manjkajoče vrzeli in tako pripomogla k temu, da postanemo bolj pozorni na same kršitve ter da se izboljšajo strategije uveljavljanja in zaščite človekovih pravic.
Found in: ključnih besedah
Keywords: človekove pravice, povojna BiH, mednarodna skupnost, Daytonski mirovni sporazum, etnična diskriminacija
Published: 06.01.2022; Views: 934; Downloads: 66
Fulltext (1,67 MB) |
4. Ali so pripadniki »nemško govoreče« etnične skupnosti v Sloveniji narodna manjšina?Laura Strašek, 2021 Abstract: V diplomskem delu želimo predstaviti pojem narodnih manjšin ter podrobno opredeliti status nemško govoreče etnične skupnosti v Sloveniji. Osredotočili se bomo na vprašanje, ali lahko nemško govorečo etnično skupnost v Sloveniji štejemo pod pojem ‘narodna manjšina’ ali pa ima morda drugačen status. Ugotoviti želimo, katere pravice ji pripadajo in v kakšnem obsegu ter v čem se njihov položaj razlikuje od položaja ustavnopravno priznanih avtohtonih narodnih manjšin, kot sta madžarska in italijanska avtohtona narodna manjšina. Pri primerjavi se bomo osredotočili na položaj narodnih manjšin na slovenskem ozemlju in ga primerjali s položajem in statusom nemško govoreče etnične skupine v Sloveniji. Dotaknili se bomo tudi zgodovinskega položaja nemške narodne manjšine v Sloveniji in tudi njenega položaja danes. Podrobno bomo analizirali manjšinske pravice, ki pripadajo nemški narodni skupnosti, in njihov obseg. Izpostavili bomo pravice, za katere se nemška narodna manjšina v Sloveniji bori že vrsto let, in pa tudi manjšinske pravice, za katere menimo, da niso uveljavljene v celoti. Zaobjeli bomo ustavnopravno področje manjšinskega varstva in tudi manjšinsko varstvo v okviru raznih mednarodnih organizacij, kot so OZN, Svet Evrope, Evropska unija in OVSE.
Found in: ključnih besedah
Keywords: etnična manjšina, narodna manjšina, Nemci, manjšinske pravice, skupnost
Published: 28.06.2022; Views: 898; Downloads: 147
Fulltext (668,31 KB) |
