11. |
12. |
13. |
14. Ureditev človekovih pravic v Sloveniji v primerjavi z ostalimi evropskimi državami : diplomsko deloPetra Arnold, undergraduate thesis Keywords: človekove pravice, enakopravnost, svoboda gibanja, svoboda dela, varuh človekovih pravic, EU, evropska zakonodaja, evropsko sodišče, mednarodnopravno varstvo pravic otroka
Published in ReVIS: 21.05.2019; Views: 2586; Downloads: 103
 Full text (653,93 KB) |
15. |
16. Ustavnosodna presoja preiskave stanovanja in drugih prostorov : magistrsko deloDarko Milanovič, 2011, master's thesis Keywords: preiskava stanovanja, hišna preiskava, nedotakljivost stanovanja, zasebnost, ustavna pritožba, ekskluzija dokazov, policija, sodišče, Ustavno sodišče, Evropsko sodišče za človekove pravice
Published in ReVIS: 23.08.2018; Views: 2656; Downloads: 123
Full text (664,11 KB) |
17. Pomen novele ZKP-N za varstvo zaupnosti razmerja med odvetnikom in stranko : diplomsko deloInes Bregar, 2017, undergraduate thesis Abstract: Jedro diplomskega dela tvori predstavitev ureditve preiskovalnih dejanj pri odvetnikih in tisti del predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku, ki se nanaša nanje. Spremembe in dopolnitve Zakona o kazenskem postopku je zakonodajalcu naložilo Ustavno sodišče, ki je ugotovilo njegovo neustavnost. Zakonska ureditev, ki je veljala do odločbe Ustavnega sodišča, je omogočala široko in obsežno dostopanje preiskovalcev do podatkov in je tako protiustavno posegala v odvetniško zasebnost. Zaradi osvetlitve in razumevanja obravnavane tematike je na začetku diplomskega dela na kratko predstavljeno odvetništvo s poudarkom na načelu zaupnosti razmerja med odvetnikom in stranko. Predstavljena je tudi ureditev preiskovalnih dejanj pri odvetnikih pred sprejemom odločbe Ustavnega sodišča, v nadaljevanju dela pa je podrobno predstavljena tudi odločba. Ker se je do vprašanj, ki se nanašajo na preiskovalna dejanja pri odvetnikih, večkrat opredelilo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice, je eno poglavje dela posvečeno predstavitvi sodne prakse na tem področju ter meril in pogojev za dopustnost preiskovalnih dejanj pri odvetnikih, ki jih je opredelilo to sodišče. Diplomsko delo obsega tudi kratek pregled ureditve preiskovalnih dejanj pri odvetnikih v nekaterih drugih državah. Sklepni del diplomskega dela je namenjen podrobni predstavitvi in obrazložitvi predlagane zakonske rešitve ter ugotovitvam, ali ta predstavlja zadosten korak naprej na tem področju. Prispevek predstavlja celoten pregled ureditve preiskovalnih dejanj pri odvetnikih, tako z vidika odločbe Ustavnega sodišča in sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice kot z vidika predlagane zakonske rešitve.
Keywords: ustavna sodišča, Evropsko sodišče za človekove pravice, odvetništvo, odvetniki, Zakon o kazenskem postopku, varovanje tajnosti, Slovenija, diplomske naloge, bolonjski program
Published in ReVIS: 16.08.2018; Views: 2816; Downloads: 159
Full text (644,89 KB) |
18. |
19. |
20. Izzivi uresničevanja pravice do izobraževanja v Evropi : magistrsko deloAna Janičijević, 2017, master's thesis Abstract: Pravica do izobraževanja je ena temeljnih človekovih pravic, ki jo kot takšno priznavajo številni nacionalni, regionalni in mednarodni pravni dokumenti, njeno uresničevanje pa spodbujajo in nadzorujejo številne pomembne mednarodne organizacije ter civilna družba. Magistrsko delo si prizadeva s celostnim pristopom obširno in natančno preučiti pravico do izobraževanja, tako iz pravno-teoretičnega kot praktičnega vidika, pri čemer se v geografskem smislu o meji in osredotoči na države Evrope. Prvi -teoretični del magistrske naloge opredeli pojem,vsebino in pomen pravice do izobraževanja, njene najpomembnejše regionalne in mednarodne pravne vire ter delo mednarodnih organizacij na tem področju. V drugem - praktičnem del upa magistrska naloga prek konkretnih primerov izpostavi izzive in težave, s katerimi se evropske države soočajo pri uresničevanju pravice do izobraževanja v praksi, pri čemer podrobneje preuči področja obveznosti primarnega izobraževanja, financiranja in privatizacije izobraževanja, pravic staršev v zvezi z izobraževanjem njihovih otrok in pravic posameznih ranljivih skupin (invalidov, Romov, narodnih in jezikovnih manjšin ter beguncev) na področju izobraževanja. Vse ugotovitve so v zaključku strnjene v sklepno misel o tem, kako vestno in učinkovito se v Evropi uresničuje pravica do izobraževanja in kaj evropskim državam pri tem predstavlja poseben izziv.
Keywords: pravica do izobraževanja, človekove pravice, Evropsko sodišče za človekove pravice, invalidi, manjšine, begunci
Published in ReVIS: 12.07.2018; Views: 3424; Downloads: 192
Full text (1,82 MB) |
