Search the repository

A+ | A- | | SLO | ENG

Abstract: Vzpostavljanje enakosti med spoloma je postopen proces, saj zahteva spremembe v temeljih družbene strukture. Te spremembe se odvijajo počasi, saj zahtevajo sodelovanje vseh deležnikov in vpletenost številnih dejavnikov. Družbene vloge spolov so bile v preteklosti povsem različne oz. nasprotne od današnjih. Sprememba oz. prestrukturiranje je zaradi tega obsežno in se odvija počasi. Zato smo v diplomski nalogi analizirali delitev družbene moči med moškimi in ženskam ter spremembo modernizacije med vzgojo otroka in službeno kariero. Primerjava med družbenimi vlogami spolov v preteklosti in danes kaže na zmanjševanje razlik, vendar enakosti med spoloma kljub prizadevanjem še nismo dosegli. Iz opravljene raziskave (kvalitativna – polstrukturiran intervju) ugotavljamo, da se nekatere razlike ohranjajo na področju delitve dela pri vzgoji otrok in družinskih opravilih. V partnerskem odnosu je z ekonomsko neodvisnostjo obeh partnerjev prišlo do pogojev za njuno enakost, vendar je v praksi to drugače. Raziskava je pokazala, da ženske še vedno prevzemajo ključno vlogo pri skrbi za otroke, čeprav se vanjo vključujejo tudi moški. Ženske tako večinoma skrbijo za otroka v primeru bolezni (to vlogo postopoma prevzamejo tudi moški, predvsem če ženska ne more zaradi službenih obveznosti). Ženske tudi večinoma prevzemajo naloge v povezavi s šolskimi obveznostmi (pomoč otrokom pri šolskih nalogah, roditeljski sestanki ipd.), moški le izjemoma. Ženske tako še vedno ohranjajo ključno vlogo pri celostni skrbi za otroka, posledično pa tudi težje usklajujejo poklicno in družinsko življenje. Delovna aktivnost žensk in nezadostno vključevanje očetov v družinski proces privede do problema usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja. Negotovost na trgu dela negativno vpliva na zasebno življenje, saj zavira urejeno življenje, partnerski odnos in ustvarjanje družine. Poleg tega bolj izobražene ženske v praksi težje najdejo zaposlitev, zasedajo nižja delovna mesta in imajo z isto stopnjo izobrazbe za enako delo nižjo plačo kot njihovi moški kolegi. Delovna aktivnost žensk, preobremenjenost z gospodinjsko vlogo, pozen vstop na trg delovne sile zaradi izobraževanja in težja zaposljivost vodi do odlaganje starševstva, to ima nezanemarljive demografske posledice za družbo.
Keywords: ženske, diskriminacija, enake možnosti, enakost spolov, Resolucija o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških 2015–2020, intervju.
Published in ReVIS: 06.06.2024; Views: 108; Downloads: 2
Full text (1,14 MB)

Abstract: Zaposlena ženska je danes nekaj povsem običajnega. Poleg tega je samoumevno, da je ženska partnerka in mati. Pogosto pa pozabimo, da je ženska oboje skupaj, torej zaposlena oseba s plačano službo ter pomemben družinski član. Naloga se tako osredotoča na družinsko vlogo zaposlenih žensk v občini Kanal ob Soči. Največjo težavo družinskega življenja žensk predstavlja prav usklajevanje plačanega dela in družinskega življenja. Danes so časi še posebej neugodni, saj je plačano delo težko dobiti, nato pa ga je težko obdržati in uskladiti z družinskimi obveznostmi. Težava žensk pri usklajevanju obojega se je pojavila, ko so ženske množično začele vstopati na trg delovne sile in se tudi veliko bolj izobraževati kot nekoč. Problem se je stopnjeval do te točke, da danes ženske zaradi delovne negotovosti prelagajo materinstvo na kasnejše obdobje. Plačano delo žensk torej pomembno vpliva na kasnejšo odločitev za družino. V zadnjih letih je občutiti pomoč partnerjev, ki postaja iz leta v leto vidnejša. Tu se je pokazal velik napredek, pojavilo se je t. i. »novo očetovstvo«, ki je veliko prispevalo k usklajevanju plačanega dela in družinskega življenja žensk. Teoretični del magistrske naloge, v katerem smo orisali nekaj ustreznih pojmov za obravnavano temo, smo v empiričnem delu podkrepili s strukturiranimi intervjuji dvanajstih zaposlenih žensk iz občine Kanal ob Soči. Ugotavljali smo, kako zaposlene ženske v obravnavani občini usklajujejo plačano delo in družinske obveznosti, komu so razdeljene obveznosti v okviru družine ter ali se zaposlene ženske čutijo prikrajšane za svoje poklicne ambicije zaradi družinskega življenja. Rezultati empirične raziskave so potrdili rezultate oz. videnje teoretikov, da so ženske danes še vedno bolj obremenjene kot moški, vendar imajo vedno večjo pomoč svojih partnerjev pri lažjih nerutinskih opravilih.
Keywords: zaposlena ženska, družinsko življenje, novo očetovstvo, vloga ženske, usklajevanje plačanega dela in družinsko življenje, strukturiran intervju
Published in ReVIS: 27.07.2021; Views: 1196; Downloads: 75
Full text (1,71 MB)

Abstract: V diplomskem delu obravnavam slovenska start-up podjetja, natančneje podjetja, ki so sodelovala v televizijski oddaji Štartaj Slovenija. Diplomsko delo zajema tri poglavja s podnaslovi. V prvem naslovu sem opredelila in predstavila, kaj start-up je in njegove značilnosti. Predstavila sem, kakšne so lastnosti podjetnikov, njihove vizije in na splošno življenje le-teh. Opisala sem, kako preiti iz poslovne ideje v poslovno priložnost in seveda v realizacijo. Ker so finance in znamčenje start-up podjetji ena izmed glavnih točk ustvarjanja start-upa, sem jih obširneje opredelila. Zanimalo me je, kakšen je položaj start-up podjetji v Sloveniji in kakšen v evropskem prostoru ter kako podjetja vplivajo na gospodarsko dinamiko. V empiričnem delu sem s pomočjo intervjuja odgovorila na nekatera glavna vprašanja v povezavi s koraki pri ustanovitvi podjetij. Ugotovila sem, da podjetniki vstopajo v podjetniško kariero drugače in iz različnih razlogov, vendar pa imajo skupne lastnosti, kot so zagnanost, volja, samoiniciativnost in namen pomagati ljudem z novimi, unikatnimi izdelki.
Keywords: start-up, podjetnik, podjetniška pot, izdelek, financiranje, konkurenca, intervju
Published in ReVIS: 23.10.2020; Views: 1487; Downloads: 109
Full text (2,28 MB)

Keywords: kompetence, ključne kompetence, določitev kompetenc, selekcijski intervju, izbor kadrov, diplomske naloge
Published in ReVIS: 28.06.2018; Views: 2288; Downloads: 194
Full text (791,88 KB)