41. SPREMEMBA SPLETNIH NAKUPOVALNIH NAVAD PO PANDEMIJIRomana Veselič, 2024, not set Abstract: Spletno nakupovanje je način nakupovanja iz domačega naslonjača preko spletnega brskalnika. Najvišja rast te oblike nakupovanja je nastala kot poledica pandemije, saj smo bili potrošniki zaradi okoliščin prisiljeni v spletno nakupovanje zaradi številnih omejitev. Vsekakor je pandemija pripomogla k razcvetu digitalizacije, saj ni bilo druge izbire. Potrošniki praktično čez noč nismo smeli v trgovine. Človeške lastnosti vplivajo na naše življenje v celoti in posledično na naše odločitve. V magistrski nalogi se bomo osredotočili na štiri osebnostne lastnosti, in sicer optimizem, samopodobo, osebno zadovoljstvo in introvertiranost. Vsaka od teh lastnosti se drugače odraža v realnem življenju in vsaka od teh lastnosti ima vpliv na naše nakupovalne vzorce.
Optimisti so ljudje vedre narave, vedno pozitivno naravnani, ni jih strah tveganja. Ljudje z visoko samopodobo kupujejo izdelke, ki se ujemajo z njihovim imidžem. Že v osnovi so ti izdelki prestižnejši in boljši, saj se to sklada z njihovim mnenjem o sebi. Ne odlašajo z nakupi in so drznejši pri odločitvah. Posamezniki, ki so zadovoljni z življenjem na splošno, imajo povišane emocije v pozitivno smer. Po navadi so takšni ljudje tudi finančno uspešnejši, zato se za spletni nakup z lahkoto odločijo in so drznejši pri svojih odločitvah. Za introvertirane osebnosti so spletni nakupi balzam za dušo.
V naši kvantitativni metodi ankete smo merili korelacijo. Raziskava je pokazala, da so navade spletnega nakupovanja zakoreninjene med potrošniki in so bistveno večje kot pred pandemijo, tudi na urbanih območjih. Eskalirala pa so tudi socialna omrežja in povečala se je moč vplivnežev. Tukaj pa osebnostne lastnosti človeka pridejo do izraza. Raziskava kaže, da vplivnež ženske prej prepriča v nakup. Splošno zadovoljstvo z življenjem je povezano s hitrejšo odločitvijo spletnega nakupa, medtem ko optimizem, introvertiranost in samopodoba nimajo povezave z nakupovalno odločitvijo.
Keywords: : pandemija, nakupovalne navade, splet, fizične trgovine, osebnostne lastnosti, vpliv socialnih omrežij
Published in ReVIS: 29.05.2024; Views: 150; Downloads: 15
 Full text (1,99 MB) |
42. ŽIVLJENJSKI SLOG BOLNIKA S KRONIČNO LEDVIČNO BOLEZNIJORebeka Šinkovec, 2024, undergraduate thesis Abstract: Teoretična izhodišča: Kronična ledvična bolezen je dolgotrajno stanje, pri katerem ledvice počasi izgubljajo svojo sposobnost odstranjevanja odpadnih elementov ter sposobnost filtracije krvi. Da bi ledvice ostale čim dlje časa zdrave, rabijo bolniki slediti posebni prehrani, katera vključuje razne omejitve, prav tako je pomembno redno jemanje zdravil ter spremljanje krvnega tlaka, redna telesna aktivnost, katero seveda bolnik zmore in redno spremljanje pri zdravniku. Raziskava se opira na preučevanje zapletov pri bolnikih s kronično ledvično boleznijo ter ocenjevanje pomena zdravega življenjskega sloga, prehrane in omejitev pri telesni aktivnosti za njihovo dobro počutje. Namen raziskave je preučiti življenjski slog bolnika s kronično ledvično boleznijo.
Metoda: Kvalitativna raziskava temelji na deskriptivni metodi empiričnega raziskovanja. Za potrebe empiričnega dela so bili zbrani in analizirani primarni ter sekundarni podatki. Kot instrument za zbiranje podatkov smo izdelali predlogo za pol strukturirani intervju, kjer je sodelovalo šest oseb, ki imajo diagnosticirano kronično ledvično bolezen, vzorec pa je bil namenski. Kriteriji, ki smo jih upoštevali za izbiro oseb vključenih v raziskavo so bili: starost (nad 30 let), in čas diagnosticirane kronične ledvične bolezni (več kot eno leto). Zbiranje podatkov je potekalo oktobra 2023, pred samim začetkom raziskave pa smo pridobili soglasje o prostovoljnem sodelovanju.
Rezultati: V intervjuju je sodelovalo šest oseb, in sicer pet oseb ženskega spola in ena oseba moškega spola. Vsi sodelujoči pravega pomena kronične ledvične bolezni pravzaprav ne poznajo, kar je razvidno iz intervjuja, imeli pa so podobne znake pri omenjeni bolezni. Intervjuvanci nekih hudih zapletov ne omenijo, pravijo pa da je zelo pomemben življenjski slog pri kronični ledvični bolezni.
Razprava: Z raziskavo ugotavljamo, da je prilagoditev v prehrani, telesni aktivnosti in splošnem življenjskem slogu izrednega pomena, saj je to ključno pri obvladovanju kronične ledvične bolezni. Ena izmed ugotovitev je, da omejitev soli, nadzor nad vnosom beljakovin ter uravnotežena prehrana bistveno vpliva na znižanje obremenitve ledvic ter zavirajo napredovanje bolezni. Prepoznali smo tudi pomembnost redne telesne aktivnosti pri ohranitvi ustrezne telesne mase in izboljšanju krvnega pritiska, kar pripomore k boljšemu zdravju bolnikov s kronično ledvično boleznijo. Z raziskavo smo prav tako ugotovili, da zapletov intervjuvanci niso imeli, izjema je bil eden, kateri je omenil moteno odvajanje urina. Pri omejitvah pa predvsem opažamo, da so spremenili življenjski slog iz manj aktivnega v bolj aktivnega, prav tako je opažena pazljivost pri prehrani. Ena oseba izmed intervjuvanih pa omeni, da je zaradi dialize prikrajšana s časom.
Keywords: kronična ledvična bolezen, življenjski slog bolnika, zdrava prehrana, telesna aktivnost, ledvice, kvaliteta življenja.
Published in ReVIS: 24.05.2024; Views: 176; Downloads: 13
Full text (1,08 MB) |
43. FOLNA KISLINA V PREHRANI NOSEČNICBarbara Heimbring, 2024, undergraduate thesis Abstract: Izhodišča: Folna kislina je še posebej pomembna pred nosečnostjo in med njo, saj omogoča pravilen razvoj ploda. V obliki prehranskih dopolnil se priporoča vsem ženskam v rodni dobi. Najbolje bi bilo, če bi se z uživanjem prehranskega dopolnila začelo že 3 mesece pred zanositvijo. V primeru da nosečnica pred zanositvijo dodatkov ni jemala, naj poskrbi, da bo z jemanjem začela takoj, ko izve za nosečnost.
Metode: Uporabili smo kvalitativni način raziskovanja in deskriptivno metodo dela. Kot instrument za zbiranje podatkov smo izdelali predlogo za polstrukturiran intervju. Zbrane podatke smo analizirali, odgovore razvrstili v tabele, zapisali kode in jih interpretirali ter ugotovitve zapisali v razpravi in zaključku.
Rezultati: Ugotovili smo, da večina intervjuvank ve, kakšen je pomen jemanja folne kisline, priporočen dnevni odmerek in posledice pomanjkanja le-te. Najpogostejši vir informacij so medicinske sestre, sledijo jim ginekologi. V perikoncepcijskem obdobju, kljub načrtovanju nosečnosti, premalo žensk dodaja folno kislino, zato je ključno pravočasno informiranje vseh žensk, predvsem v rodni dobi. Poleg tega večina intervjuvank namerava nadaljevati s prehranskim dopolnilom folne kisline skozi celotno nosečnost in potem še v času dojenja.
Razprava: Ugotovitve raziskave prispevajo k razumevanju pomena folne kisline v nosečnosti. Predlagamo nadaljnje raziskave na področju folne kisline v prehrani nosečnic, saj bi tako lahko zmanjšali število prirojenih napak – okvar nevralne cevi, ki so posledice pomanjkanja tega vitamina. Priložnosti za nadaljnje raziskovalno delo vidimo v razširjenem in poglobljenem proučevanju razumevanja in uporabe folne kisline med nosečnicami kot prehranskega dopolnila.
Keywords: prehrana nosečnic, folna kislina, pomen folne kisline, okvare nevralne cevi
Published in ReVIS: 24.05.2024; Views: 132; Downloads: 12
Full text (1,56 MB) |
44. VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI PRIPRAVI PACIENTA NA OPERATIVNI POSEGElma Abdijanović, 2024, undergraduate thesis Abstract: Teoretična izhodišča: Operativni poseg je invazivna oblika zdravljenja, ki posega v celovitost pacientovega organizma; pri tem ima glavno vlogo kirurg operater. Pred operativna priprava pacienta na kirurški poseg in anestezijo zajema fizično, psihično in administrativno pripravo, kar je običajno v domeni medicinske sestre. Namen raziskave je preučiti vlogo medicinske sestre pri pripravi pacienta na operativni poseg.
Metode: Raziskava temelji na kvalitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni metodi dela. Za potrebe empiričnega dela so bili zbrani, analizirani in sintetizirani primarni ter sekundarni viri. Primarni podatki za analizo so bili pridobljeni s tehniko intervjuvanja. Vir podatkov je bil tudi pregled strokovne in znanstvene literature, pridobljene s pomočjo podatkovnih baz PubMed, Cobbis, Google Scholar, CINAHL ter MEDLINE.
Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 6 intervjuvank, ki imajo več kot 1 leto delovnih izkušenj. Ugotovili smo, da intervjuvanke poznajo in upoštevajo vse protokole pri pripravi pacienta na operativni poseg, da preverjajo identifikacijo pacienta v dokumentaciji in na identifikacijski zapestnici, da sproti dokumentirajo, razkužujejo roke in okolico, seznanijo pacienta o hišnem redu in o prostorih, mu pokažejo zvonec. Pred operacijo preverijo, ali so odstranjeni vsi pripomočki, ki ne sodijo v operacijsko sobo. Na ta način poskrbijo za varnost pacienta. Težave, s katerimi se najbolj srečujejo, so pomanjkanje kadra, časa, bolniške odsotnosti in slaba komunikacija med pacienti in medicinskim osebjem, pa tudi znotraj tima. Vloga medicinske sestre pri pripravi se razlikuje, saj vsaka medicinska sestra opravlja svoj del naloge pri pripravi pacienta na operativni poseg.
Razprava: Intervjuvanke imajo znanje na področju kirurgije, kakovostno in varno skrbijo za pacienta, pri tem upoštevajo protokole, hkrati pa se zavedajo zapletov in težav, kateri se lahko zgodijo, če ne bi opravljale svojega dela kakovostno in varno.
Keywords: Operativni poseg, priprava pacienta, medicinska sestra, psihična priprava, fizična priprava, administrativna priprava in anestezija.
Published in ReVIS: 24.05.2024; Views: 154; Downloads: 8
Full text (1,17 MB) |
45. ČUSTVENA STABILNOST ZDRAVSTVENIH DELAVCEV V URGENTNI DEJAVNOSTIIzidor Hotko, 2024, undergraduate thesis Abstract: Izhodišča: Čustveno stabilen zdravstveni delavec je manj dovzeten za doživljanje negativnih čustev. Svoje delo opravlja bolj kakovostno in celovito, čustveno neravnovesje pa vodi v napake pri delu in s tem škoduje tako pacientu kot tudi delovni organizaciji. Namen naše raziskave je raziskati čustveno stabilnost med zdravstvenimi delavci v urgentni dejavnosti.
Metoda: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodi raziskovanja in deskriptivni metodi dela. Za potrebe empiričnega dela smo s tehniko anketiranja zbrali podatke, ki smo jih nato strukturirali in analizirali, za teoretični del pa uporabili sekundarne vire, pridobljene s pomočjo pregleda strokovne in znanstvene literature. V raziskavi je sodelovalo 92 zaposlenih delavcev v zdravstveni negi s srednješolsko oziroma visokošolsko izobrazbo.
Rezultati: Ugotovili smo, da več kot polovica anketirancev (55 %; 50) lahko obvlada stres na delovnem mestu. Izgorelost na delovnem mestu je občutila večina anketirancev (61 %; 56). Menimo, da je zaradi pomanjkanja možnosti pogovora s strokovnim osebjem v organizaciji večina zdravstvenih delavcev iz tega razloga že morala koristiti bolniški stalež. Pogovor s sodelavci in/ali nadrejenimi je zelo koristen in zdravstvenim delavcem pomaga pri obvladovanju svojih čustev. Organizacije premalo zagotavljajo dodatna usposabljanja na temo obvladovanja stresa in čustev v urgentni dejavnosti, kar se izvaja, pa ni zadovoljivo.
Razprava: Čustvena stabilnost zdravstvenih delavcev v urgentni dejavnosti vpliva na pojav stresa, obvladovanje stresa in na pojav izgorelosti. Za zdravstvene delavce je torej nujno, da se naučijo različnih metod, ki jim bodo pomagale pri obvladovanju čustev ter posledično doživljanju stresa in izgorelosti na delovnem mestu.
Keywords: čustvena stabilnost, stres, izgorelost, zdravstveni delavci, urgentna dejavnost
Published in ReVIS: 24.05.2024; Views: 125; Downloads: 6
Full text (603,59 KB) |
46. |
47. |
48. |
49. |
50. |
