801. Finančni mehanizem EGP in norveški finančni mehanizem v Sloveniji : magistrsko deloSilvija Jakopovič, 2016, master's thesis Abstract: Države donatorice - Islandija, Liechtenstein in Norveška - s finančnimi sredstvi prispevajo k redukciji razlik med državami upravičenkami, vključenimi v Evropski gospodarski prostor. Slovenija je bila do sredstev iz Finančnega mehanizma EGP in Norveškega finančnega mehanizma upravičena v programskem obdobju 2004-2009 in v programskem obdobju 2009-2014; slednji se trenutno še izvaja. V programskem obdobju 2004-2009 je bilo Sloveniji skupno dodeljenih 18,594 milijona EUR bruto sredstev iz navedenih mehanizmov. Pri črpanju sredstev je bila naša država zelo uspešna, saj ji je bilo izplačanih več kot 93 % vseh dodeljenih sredstev, kar jo uvršča na peto mesto med petnajstimi državami, ki so bile upravičene do navedenih sredstev. Za tekoče programsko obdobje 2009-2014, ki se v načinu izvajanja bistveno razlikuje od predhodnega sistema, je Sloveniji na voljo 26,9 milijona EUR bruto sredstev za izvajanje programov, ki imajo različne prioritetne vsebine. Ker je eden od dveh ključnih ciljev finančnih mehanizmov krepitev bilateralnih odnosov med državami udeleženkami, je Slovenija del dodeljenih sredstev namenila za njihovo krepitev; ta so signifikantno pripomogla h krepitvi odnosov med Slovenijo in državami donatoricami. Sredstva finančnih mehanizmov pomenijo pomemben vir financiranja projektov iz različnih področij, saj so na voljo za različna vsebinska področja in organizacije z različnim pravnim statusom.
Keywords: finančni mehanizmi, Evropski gospodarski prostor, Norveški finančni mehanizmi, bilateralni odnosi, Slovenija, Evropska unija, magistrske naloge
Published in ReVIS: 22.08.2017; Views: 4234; Downloads: 201
 Full text (943,15 KB) |
802. Prispevek policijske misije Evropske unije na palestinskih ozemljih pri zagotavljanju varnosti zahodnega brega : magistrsko deloGregor Hodnik, 2016, master's thesis Abstract: V magistrski nalogi sem predstavil delovanje policijske misije Evropske unije na palestinskih ozemljih (EUPOL COPPS) in opisal njen vpliv na varnost v tej regiji ter obenem ocenil pomen sodelovanja slovenske policije v tej policijski misiji za Republiko Slovenijo in slovensko policijo. Kot slovenski policist sem 18 mesecev opravljal naloge svetovalca palestinski policiji v policijski misiji Evropske unije EUPOL COPPS (angl. Coordinating Office for Palestinian Police Support) na Zahodnem bregu. Policijska misija EUPOL COPPS je del skupne varnostne in obrambne politike EU, njen cilj pa je prispevati k stabilnosti v tej regiji. Ta policijska misija spada med misije za izgradnjo institucij in zmogljivosti ter kot taka spada med najbolj zahtevne in kompleksne. Magistrska naloga podaja odgovore na postavljene hipoteze in tako seznanja ožjo in širšo javnost o delu policijske misije EUPOL COPPS, o njenem pomenu za regijo, v kateri se nahaja, in o pomenu sodelovanja za RS in njeno policijo.
Keywords: policija, mednarodne operacije, mednarodne misije, varnostna politika, obrambna politika, palestinska civilna policija, Evropska unija, magistrske naloge
Published in ReVIS: 22.08.2017; Views: 4114; Downloads: 186
Full text (1,11 MB) |
803. Primerjava inovacijske politike Slovenije in Finske : magistrsko deloRegina Gruden, 2016, master's thesis Abstract: Slovenija si je v vseh resolucijah, ki zadevajo znanost, zadala visoke cilje. Ali jih tudi dosega ali ne, pa se sprašujejo večinoma samo znanstveniki in zaposleni na znanstvenih institucijah in univerzah. Večine Slovencev znanost ne zanima, jemljejo jo kot oddaljen, odvečen in nepotreben element, nemalokrat kot breme v proračunu, kot dejavnost, ki jo je treba financirati, vendar od nje ni pričakovati kakšnega povratnega finančnega učinka. Znanstveniki pa večinoma ugotavljajo, da vlaganja v slovensko znanost zaostajajo za razvitimi državami in da se razmere za raziskovalno delo in raziskave kljub visokoletečim resolucijam ne izboljšujejo. Slovenski znanstveniki tako preveč časa, ki bi ga lahko kreativno uporabili za ustvarjanje presežkov, izmenjavo znanja s kolegi po svetu in sodelovanje z gospodarstvom, porabijo za reševanje vsakodnevnih eksistenčnih problemov, zaradi česar je njihovo znanje vse premalo uporabljeno v praksi. Finska je v Evropi vodilna med gospodarsko in družbeno izrazito odprtimi državami, na prodročju inovacij je že leta na prvem mestu. S svojo odprtostjo lahko na eni strani izkorišča evropski in globalni trg za vse bolj omejeno prodajo lastnih izdelkov in storitev, na drugi strani pa potenciale globalnega trga vse bolj vključuje v svoj razvoj. Na osnovi povsem praktične primerjave normativov in rezultatov, usmeritev in želja sem razložila, česa v slovenski znanosti še nismo storili, da bi se s svojimi rezultati na področju inovacij bolj približali vodilni državi v Evropi, torej Finski. Dejstvo je, da je Finska v zadnjih letih odprla dvanajst tisoč visoko kakovostnih delovnih mest in sklenila več tisoč poslov. Iz Slovenije pa je v tem času odšlo vsaj 400 mladih doktorjev znanosti. Izkušnje učinkovite Finske inovacijske politike so lahko dobra osnova za izvedbo popravkov na področju zakonodaje in financiranja inovacijske dejavnosti v slovenskem okolju.
Keywords: inovacijska politika, nacionalni inovacijski sistem, raziskave, razvojna politika, razvojna strategija, Obzorje 2020, Slovenija, Finska, magistrske naloge
Published in ReVIS: 17.08.2017; Views: 4073; Downloads: 180
Full text (935,78 KB) |
804. Slovenstvo na avstrijskem Koroškem v luči slovenske narodne skupnosti ter političnih in domovinskih organizacij večinskega naroda : magistrsko deloŠpela Gomboc, 2016, master's thesis Abstract: Ne moremo mimo dejstva, da se koroški Slovenci skozi vso zgodovino vključujejo v avstrijske politične stranke in poskušajo biti del političnega prostora. Žal pa se avstrijske politične stranke skozi zgodovino niso pokazale kot tiste, ki bi bile slovenski narodnostni skupnosti v Republiki Avstriji izrazito naklonjene. Danes, ko so človekove pravice domala dnevna aktualna tema vsakega demokratičnega političnega prostora, se nam samoumevno zastavljajo vprašanja, če je slovenska narodna skupnost na avstrijskem Koroškem politično sprejeta kot njeno dejstvo oziroma se še vedno najdejo taki, ki se ukvarjajo z vprašanjem vindišarstva na eni strani in slovenstva na drugi ter razlikami med njimi. Zanima nas tudi, če so prepričanja o (ne)obstoju Vindišarjev obratno sorazmerna z odnosom avstrijskih političnih strank in domovinskih organizacij do pravic, ki gredo slovenski manjšini. Zato temo širimo, da bi izvedeli, kako vindišarska društva opredeljujejo svojo identiteto in gledajo na koroške Slovence ter njihove pravice. S tem delom ugotavljamo umestitev slovenske narodne skupnosti v avstrijsko okolje na Koroškem, s tem pa tudi sprejetost te v političnih krogih in med predstavniki koroških Slovencev. Raziskavo podpiramo s pregledom zgodovinskih dejstev, pravne podlage in skozi intervju s pričevanji nekaterih vidnejših predstavnikov te manjšinske skupnosti, predstavniki avstrijskih političnih strank in predstavniki nekaterih tako imenovanih domovinskih organizacij. Kritično prikazujemo trenutne razmere in umeščenost slovenske narodne skupnosti v avstrijsko okolje ter prizadevanja politike za priznanje slovenske narodne skupnosti v Republiki Avstriji in njeno uveljavljanje. Raziskava daje pomembne zaključke o odnosu avstrijskih domovinskih organizacij in tudi uradne politike do slovenske manjšine v Republiki Avstriji, še posebej ker v zadnjem času v tem oziru ne zasledimo nobene vidnejše primerjave. V najbolj bistvenih delih naših zaključnih sklepanj ugotavljamo, da prepričanja o (ne)obstoju Vindišarjev niso obratno sorazmerna z odnosom avstrijskih političnih strank in domovinskih organizacij do pravic, ki gredo slovenski manjšini. Še vedno pa zaznavamo "vindišarski" boj z izpovedano slovensko manjšino glede "količine" pravic, ki gredo eni ali drugi strani. Morda pa so prav vindišarska prizadevanja, da bi - tako kot koroški Slovenci - dosegli svojo ustavnopravno zaščito tisto, kar jih nezavedno spominja na svoje pravo poreklo, pa čeprav preko izražanja "windisch", ki v je v izvornem pomenu tako ali tako sinonim za slovenstvo.
Keywords: Koroški Slovenci, Vindišarji, Brambovci, Heimatdienst, varstvo manjšin, plebiscit, Avstrijska državna pogodba, Slovenija, Avstrija, Magistrske naloge
Published in ReVIS: 17.08.2017; Views: 3783; Downloads: 163
Full text (1,94 MB) |
805. Ustavnopravno varstvo zakonske zveze in družine : magistrsko deloSaša Golob Hodnik, 2016, master's thesis Abstract: Zakonska zveza in družina sta pomembna instituta, ki ju pravno varuje Ustava Republike Slovenije in Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, visoke standarde pa opredeljuje tudi pravo Evropske unije. Družina je najbolj naravna in osnovna ter hkrati tudi najbolj ranljiva življenjska skupnost, zaradi česar morajo biti ukrepi države glede družinskega življenja ustrezni, da ne presežejo namena, ki mu sledijo. Država mora predpisati in izvajati le smotrne ukrepe, ki so v življenjskih situacijah pričakovani in hkrati opravičljivi. Zakonska zveza, zunajzakonska skupnost in istospolna partnerska skupnost so prav tako izredno občutljive življenjske skupnosti, ki jih med seboj kreirajo odrasli, pogosto pa so vezane tudi na družinsko življenje. Zunajzakonska skupnost postaja vedno pogostejša oblika partnerske skupnosti, saj se partnerji redkeje odločajo za sklenitev zakonske zveze. Zunajzakonska skupnost prinaša pod določenimi pogoji enake pravne posledice za partnerja, nekatere pa so pridržane izrecno za zakonca. Vedno pogostejša oblika je tudi istospolna partnerska skupnost, ki pravno ni izenačena z različnospolno skupnostjo in vzbuja srdite razprave med strokovno in laično javnostjo. Po večletnih poskusih spremembe zakonodaje je bil letos sprejet Zakon o partnerski zvezi, ki se bo začel uporabljati februarja 2017 in za istospolne pare uvaja enake pravne posledice, kot jih ima zakonska zveza, a brez možnosti posvojitev in postopkov biomedicinske oploditve. Pomembno za družino in zakonsko zvezo, zunajzakonsko skupnost in istospolno partnersko skupnost je tudi mednarodno pravno varstvo, ki ima s svojimi obsodbami držav članic veliko moč vpliva na nacionalne zakonodaje. Magistrsko delo nudi celovit pregled slovenske in evropske zakonodaje ter sodne prakse, ki je odsev trenutnih aktualnih družbenih razmer in pokaže morebitne potrebe po spreminjanju predpisov.
Keywords: zakonska zveza, zunajzakonska skupnost, istospolna partnerska skupnost, Ustava Republike Slovenije, Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, Ustavno sodišče Republike Slovenije, Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic, Evropsko sodišče za človekove pravice, Slovenija, magistrske naloge
Published in ReVIS: 17.08.2017; Views: 4036; Downloads: 178
Full text (863,62 KB) |
806. Vpliv investicij v omrežje za prenos električne energije na konkurenčnost notranjega trga : magistrsko deloDuška Godina, 2016, master's thesis Abstract: Eno izmed pomembnejših področij evropske integracije je področje energetike, zato so institucije Evropske unije in posledično države članice v zadnjih dvajsetih letih temu namenile veliko pozornosti. Bistvene značilnosti liberalizacije energetskega trga so sprememba strukture trga, ločitev dejavnosti, dostop tretje strani do omrežij za prenos in distribucijo električne energije in zemeljskega plina, prosta izbira dobavitelja ter ustanovitev neodvisnih regulativnih organov. Postopek liberalizacije že daje vidne rezultate, saj so se veleprodajne cene električne energije in zemeljskega plina znižale, odjemalci pa imajo večjo izbiro. Cilj dokončne vzpostavitve notranjega energetskega trga do leta 2014 pa ni bil dosežen. Velika ovira za trgovanje med državami članicami in vključevanje razpršene proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov je pomanjkanje čezmejnih povezav za prenos električne energije. Intenzivno se razvija proces spajanja trgov, ki blaži učinke povečane proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije in zagotavlja pretok električne energije z območja z nizkimi cenami na območje z visokimi cenami. Za nadaljnji razvoj notranjega energetskega trga in doseganje večje povezanosti med državami članicami je pomembno skrbno načrtovanje razvoja omrežij na ravni Evropske unije. Osrednjo vlogo bodo pri tem odigrali projekti skupnega interesa in pravila porabe prihodkov iz naslova dodeljevanja čezmejnih prenosnih zmogljivosti.
Keywords: električna energija, zemeljski plin, investicije, konkurenčnost, čezmejno povezovanje, notranji energetski trg, energetska omrežja, energetska politika, Evropska unija, magistrske naloge
Published in ReVIS: 17.08.2017; Views: 3881; Downloads: 174
Full text (1,53 MB) |
807. Evropska sredstva in Ministrstvo za notranje zadeve : črpanje, finančno upravljanje in nadzorSimona Gerjevič, 2016, master's thesis Abstract: Leta 2004 je Slovenija postala del zgodbe združevanja, solidarnosti, skupnih politik na različnih področjih ter si z vstopom, kot ena izmed držav članic Evropske unije, zagotovila lažji in hitrejši razvoj. V letu 2015 se je Slovenija kot tudi druge evropske države soočila z velikim migrantskim valom. Če ne bi bile deležne solidarnosti na ravni EU, bi bil položaj veliko težji. Veliko dejavnikov, da se razvijamo in da smo se sposobni ubraniti pred različnimi tveganji, ki bi nas lahko ogrozila, je vzporedno povezanih tudi z našimi sposobnostmi in dejstvom, ali smo toliko osveščeni in ali se zavedamo, da denar v proračun Evropske unije ne samo vplačujemo, ampak smo ga sposobni pripeljati nazaj v državni proračun. Ministrstvo za notranje zadeve je vse od leta 1999 dejavno na področju prejemanja pomoči in črpanja EU sredstev, kar je prispevalo k razbremenitvi državnega proračuna kot tudi k dvigu standardov na različnih ravneh delovanja. Izvrševanje proračuna, tako proračuna Republike Slovenije kot tudi proračuna EU, mora potekati v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja, preprečiti je treba vsa finančna tveganja, kar pomeni, da mora biti vzpostavljen in zagotovljen uspešen in učinkovit sistem notranje kontrole. Zaščita finančnih interesov Evropske unije se začne in konča tudi v ustrezni organizacijski strukturi finančnega upravljanja in finančne kontrole vseh virov EU sredstev, ki v nadaljevanju lahko zagotovijo pravilno in smotrno porabo sredstev. Znaten del sredstev iz proračuna EU je namenskih in jih država lahko črpa le na podlagi projektov, ki jih odobri Evropska komisija. Ministrstvo za notranje zadeve finančnih sredstev iz evropskega proračuna ne prejema samodejno, temveč je višina prejetih sredstev odvisna od kvalitetno pripravljenih programov oz. projektov ter ne nazadnje tudi uspešne vsebinske in finančne implementacije.
Keywords: finančno upravljanje, državni proračun, evropska sredstva, nadzor, Ministrstvo za notranje zadeve, Slovenija, Evropska unija, magistrske naloge
Published in ReVIS: 17.08.2017; Views: 4328; Downloads: 183
Full text (2,11 MB) |
808. Geopolitični položaj Makedonije od časov Osmanskega imperija do osamosvojitve : magistrsko deloGoran Drovenik, 2016, master's thesis Abstract: Makedonija leži na jugovzhodnem delu Balkanskega polotoka. Njena zgodovina je dolga in pestra. V preteklosti so se na ozemlju Makedonije odvijali dogodki, ki so pomembno vplivali na nadaljnji potek in razvoj zgodovine tega prostora. Makedonski Slovani so se na območje Makedonije naselili na začetku 6. stoletja in tako s tega predela potisnili ilirska in grška plemena. Glavni nasprotnici makedonskih Slovanov sta bili Bolgarija in Bizanc. Na začetku 9. stoletja je bila Makedonija v večji meri okupirana s strani Bolgarije. Kasneje v 10. stoletju so se makedonski Slovani pod vodstvom Samuela osvobodili in ustanovili makedonsko državo, ki se je obdržala do sredine 11. stoletja. V času razpada Bizantinskega cesarstva so na območju Makedonije nastale manjše države, ki so kasneje zaradi neenotnosti postale lahek plen osmanskih osvajalcev. Makedonija je bila prvo ozemlje Balkanskega polotoka, ki je bilo v celoti osvojeno s strani osmanske oblasti, in hkrati ozemlje, ki je bilo najdlje pod oblastjo Osmanskega imperija. Dolgotrajno obdobje vladanja Osmanskega cesarstva je v Makedoniji dolgoročno vplivalo na kulturno, ekonomsko in politično področje življenja tedanjega prebivalstva ter prav tako tudi na razvoj tedanje družbe in na kasnejše dogodke. Po razpadu Osmanskega cesarstva je bila usoda Makedonije odvisna od sosednjih držav, ki so imele do nje politične in teritorialne pretenzije. Srbija, Bolgarija in Grčija so nadvlado nad Makedonijo dosegle s pomočjo evropskih zaveznic, ki so v tej zgodbi videle tudi svoje interese. Znana zgodovinska dogodka, ki sta ponovno spremenila usodo Makedonije, sta bili balkanski vojni leta 1912 in 1913 (Bukareški mirovni sporazum 1913). V obdobju med 1. in 2. svetovno vojno je bila Makedonija v sestavi SHS v podrejenem položaju in brez priznane identitete. Po 2. svetovni vojni je dobila svojo državotvornost in lastno identiteto kot del Titove Jugoslavije. Po razpadu Jugoslavije, leta 1992, je razglasila neodvisnost in postala samostojna država, ki je v mednarodnem okolju priznana kot FYROM (Former Yugoslav Republic of Macedonia) in ne pod ustavnim imenom Makedonija.
Keywords: zgodovina, geografija, geopolitični položaj, statistična analiza, etnične skupine, Makedonija, magistrske naloge
Published in ReVIS: 17.08.2017; Views: 4514; Downloads: 199
Full text (1,90 MB) |
809. Učinkovitost inšpekcijskih služb na področju okolja in prostora v Sloveniji : magistrsko deloKatarina Draksler, 2016, master's thesis Abstract: Namen magistrskega dela je analizirati delo inšpekcijskih služb na področju okolja in prostora v Sloveniji ter izdelati predloge za njihovo boljšo učinkovitost. V Sloveniji so postopki pridobivanja dovoljenj na področju okolja in prostora predolgi, ker Agencija RS za okolje (ARSO) ne upošteva zakonsko določenih rokov za izdajo dovoljenj. To je razvidno iz kršitev, ki jih zaznavajo inšpekcijske službe. Inšpekcija za okolje in prostor še nima posebnega pravnega okvira za svoje delovanje, ampak so njene pristojnosti razdrobljene med več pravnih aktov. Za ponazoritev učinkovitosti inšpekcijskih služb za okolje in prostor v Sloveniji so v magistrskem delu podani kazalniki učinkovitosti, ki zajemajo stroškovno učinkovitost, rešenost zadev in pravilnost odločitev v rešenih zadevah. Poleg tega je bila izvedena tudi analiza avstrijskega in italijanskega inšpekcijskega sistema. Na podlagi analize in intervjujev z inšpektorji Inšpektorata RS za okolje in prostor so podani predlogi za izboljšanje učinkovitosti. Predlog, ki bi ga bilo treba odobriti v najkrajšem možnem času, je, da bi dali inšpektorjem večja pooblastila za kaznovanje kršiteljev.
Keywords: inšpekcijske službe, nadzor, varstvo okolja, okoljska zakonodaja, industrijsko onesnaževanje, ravnanje z odpadki, Slovenija, Evropska unija, magistrske naloge
Published in ReVIS: 17.08.2017; Views: 4072; Downloads: 185
Full text (1,27 MB) |
810. Produktna odgovornost v Evropski uniji : magistrsko deloDamijan Dolinar, 2016, master's thesis Abstract: Predmet raziskave je produktna odgovornost (PO) v EU. Preučen je s pravnega, ekonomskega, kulturno-zgodovinskega, družbeno-sociološkega in politično-upravnega vidika. Rezultat je več-disciplinarna jedrnata predstavitev objektivne PO, ki jo uvaja zakonodaja EU, in do neke mere tudi civilno-pravne odgovornosti za proizvode z napako, ki se še vedno uporablja v državah članicah (DČ). Evropski model PO vsaj okvirno umesti v svetovni kontekst. Nakaže razmejitve in medsebojne vplive s področji varstva potrošnikov ter kakovosti in splošne varnosti proizvodov. Na kratko analizira in interpretira dostopne podatke o gospodarskih učinkih pravnega urejanja PO. Opravi okviren pregled (vrst) predpisov, ki na ravni EU in v DČ urejajo to področje. Posebej se poglobi v problematiko poenotenja sistema objektivne PO po vsej EU in procesa prenosa predpisov EU v pravne rede DČ. V tem procesu zazna kar nekaj težav, zato v sklepnem delu poda predlog, kako bi hitreje in lažje dosegli želeno končno stanje. Osrednji del naloge je podan v treh vsebinskih poglavjih, in sicer: POJEM PRODUKTNE ODGOVORNOSTI V STROKOVNI LITERATURI, PRESEK SKOZI ZGODOVINO PRAVNEGA UREJANJA PRODUKTNE ODGOVORNOSTI V SVETU in PRAVNA UREDITEV PRODUKTNE ODGOVORNOSTI V EVROPSKI UNIJI. Slednje obravnava tudi problematiko procesa harmonizacije prava PO na ravni EU, vključno z nekaterimi dogodki, ki ta proces zaznamujejo zadnje čase.
Keywords: produktivna odgovornost, objektivna odgovornost, varstvo potrošnikov, Evropska unija, magistrske naloge
Published in ReVIS: 17.08.2017; Views: 4670; Downloads: 217
Full text (1,72 MB) |
