11. Analiza občutka varnosti v času pandemije COVID-19 in iz nje izhajajočih ukrepov : diplomska nalogaKatja Krivograd, 2022, undergraduate thesis Abstract: Novi koronavirus, ki se je pojavil decembra 2019 na Kitajskem, se je hitro razširil po vsem svetu in se nekontrolirano prenašal med ljudmi. Njegovo širjenje se je na ravni države obvladovalo z različnimi ukrepi, med katerimi so bili nošenje maske in razkuževanje rok, napotitev v karanteno in odredba samoizolacije pri okuženih s SARS-CoV-2. Vlada Republike Slovenije je uvedla tudi ukrep ohranjanja razdalje vsaj 1,5 metra med posamezniki in razglasila epidemijo, ko je število okuženih sunkovito naraslo. Omejitev druženja in prepoved gibanja sta preprečevala neposredne fizične stike, kar je vplivalo na občutenje osamljenosti in socialne izoliranosti. Ljudje smo socialna bitja in potrebujemo stik z drugimi.
Proces nevrocepcije nam omogoča, da nenehno zaznavamo, ali je svet okrog nas varen in se v skladu s tem tudi odzovemo. Organizem se na zaznavanje nevarnosti ali življenjske ogroženosti odzove z aktivacijo osi HHA, simpatiko-adrenalnega sistema ali imobilizacijo telesa. Ti odzivi onemogočajo delovanje ventralnega vagusa in sistema socialnega angažiranja, ki sta pomembna za ohranjanje homeostaze v organizmu ter omogočata, da ostajamo v oknu tolerance in zadovoljujemo potrebo po varnosti. Ko se počutimo varno, se lahko povežemo z drugimi, zato je doživljanje osamljenosti in socialne izoliranosti zmanjšano.
Raziskava je bila izvedena s kvantitativno metodologijo. Uporabljen je bil anketni vprašalnik. Zbiranje podatkov je potekalo, s priložnostnim vzorčenjem na terenu in prek spletnega portala, od 1. marca do 1. junija 2021. Rezultati so bili analizirani z deskriptivno statistiko. V okviru diplomskega dela je bilo postavljenih pet raziskovalnih vprašanj za namen analize občutka varnosti v času pandemije COVID-19.
Ugotovili smo, da ukrepi socialne distance pri anketirancih večajo občutek ne-varnosti. Kljub ukrepom omejevanja druženja pa so anketiranci stike ohranjali ter izkazovali dobro povezanost in zaznavanje opore v socialnih stikih. S tem smo prišli do ugotovitve, da so bile čustvena in socialna osamljenost ter socialna izoliranost pri anketirancih zmanjšane, kar je večalo občutek varnosti.
Keywords: covid-19, pandemija, osamljenost, socialna izoliranost, občutek varnosti, diplomske naloge
Published in ReVIS: 23.12.2022; Views: 743; Downloads: 60
 Full text (1,08 MB) |
12. Vpliv pandemije Covid-19 na preobremenjenost posameznikov v terciarnem sektorju gospodarstvaNeli Pisek, 2022, undergraduate thesis Abstract: Stres na delovnem mestu je postal pojem, s katerim se lahko srečujemo na dnevni bazi. V diplomskem delu smo proučevali vpliv pandemije Covid-19 na preobremenjenost posameznikov v terciarnem sektorju, njegov namen pa je bil podrobneje obravnavati pojem preobremenjenosti posameznika, vzroke njenega obstoja in njene posledice na posameznika in gospodarstvo ter v ospredje postaviti stanje preobremenjenosti med posamezniki zaposlenimi v terciarnem sektorju pred in ob pojavu pandemije Covid-19 ter proučiti kakšne vplive je imela ta na posameznike.
Ključna ugotovitev diplomskega dela se navezuje na vse potrjene hipoteze in priča o tem, da je pandemija Covid-19 negativno vplivala na posameznike, glavni povzročitelj pa je bil stres, ki je nastajal zaradi vseh negotovosti, tako v poslovnih kot tudi zasebnih življenjih.
Keywords: preobremenjenost, stres, pandemija, Covid-19, posamezniki, delovno mesto, terciarni sektor
Published in ReVIS: 29.10.2022; Views: 665; Downloads: 74
Full text (1,24 MB) |
13. Pravica do združevanja kot temeljna človekova pravica v času COVIDA-19 : magistrska nalogaMatej Bračun, 2022, master's thesis Keywords: COVID-19, pravice, pandemija COVID-19, pravice do zbiranja, pravice do združevanja, ustavna presoja, policijska pooblastila, sorazmernost, pandemija
Published in ReVIS: 24.10.2022; Views: 693; Downloads: 55
Full text (808,32 KB) |
14. Vpliv epidemioloških sprememb na menedžment človeških virov in delo od doma kot posledica pandemije : magistrska nalogaKatja Ostreuh, 2022, master's thesis Keywords: COVID-19, menedžment človeških virov, pandemija COVID-19, delo od doma, delovno okolje, digitalna pismenost, izredne razmere, pandemija
Published in ReVIS: 24.10.2022; Views: 514; Downloads: 49
Full text (949,27 KB) |
15. Analiza vpliva pandemije Covid-19 na trg polimerov v gradbeništvuSašo Seljak, 2022, master's thesis Abstract: Vsaka kriza, ki se pojavi, je v nečem posebna. Pandemija covida-19, katero pravkar občutimo, je prav posebna zaradi svojega izvora, obsega in hitrosti, s katero se je začela širiti po celem svetu je razkrila je mnogo slabosti sodobne družbe. Napovedovanje kriz bo v prihodnjih letih in desetletjih zagotovo predstavljalo enega večjih izzivov za vse ekonomiste, predstavljalo bo bistven faktor zagotavljanja trajnosti ter zanesljivosti svetovnega gospodarstva.
V primeru primeru polimerov bo v prihodnjih letih potrebno stopiti še korak dalje v smeri nadomeščanja primarne surovine z različnimi reciklati. Po eni strani bi lahko zagotovili manjšo odvisnost od proizvajalcev polimerov, po drugi strani pa bi gospodarstvo usmerili k nizkoogljični in krožni preobrazbi.
Keywords: Pandemija covida-19, kriza, polimeri, krožno gospodarstvo
Published in ReVIS: 30.09.2022; Views: 646; Downloads: 50
Full text (3,06 MB) |
16. |
17. Motivacija na delovnem mestu v času pandemije v proizvodnih podjetjihKaja Škabar, 2022, undergraduate thesis Abstract: V vsakem človeku se skriva razlog, zakaj dela. Ta razlog je motivacija, ki se lahko med posamezniki zelo razlikuje. Diplomsko delo obravnava motivacijo na delovnih mestih v času pandemije COVIDA-19. Zanimalo nas je, kako je pandemija COVIDA-19 vplivala na pomembnost različnih motivacijskih dejavnikov pri zaposlenih v komercialnih oddelkih proizvodnih podjetij. Ugotovili smo, da pandemija na motivacijo zaposlenih ni močno vplivala, saj zaposlene večinoma motivirajo isti dejavniki kot prej. Najpomembnejši motivacijski dejavnik še vedno ostaja plača. Ugotovili smo še, da je motiviranje zaposlenih naloga managerjev in da mora biti strategija nagrajevanja točno določena.
Keywords: motivacija, motivacija na delovnem mestu, motivacijske teorije, motivacijski dejavniki, pandemija COVIDA-19, organizacije, zaposleni
Published in ReVIS: 10.08.2022; Views: 765; Downloads: 75
Full text (1,65 MB) |
18. Poslovne priložnosti podjetij za prodajo na spletnih tržnicah v času pandemije Corona virusa Covid-19Urban Jozelj, 2021, undergraduate thesis Abstract: Ukrepi, ki so jih sprejele vlade za preprečevanje širjenja bolezni (COVID-19), so vplivale na vse ekonomske sektorje, predvsem na maloprodajnem področju.
V tekmi s časom se kot velik tržni potencial ponuja tržni model spletnih tržnic, ki omogočajo prodajo izdelkov proizvajalca, distributerja ali ponudnika storitev preko obstoječe spletne strani/tržnice. V diplomskem delu bomo raziskali spletne tržnice in ugotavili kakšne so prednosti le teh.
Predvidevamo, da za manjše podjetje, ki ponuja blago ali storitev, pomeni vstop v spletno tržnico manjši vložek in nižje stroške z večjimi možnostmi uspeha kot vzpostavitev lastne spletne trgovine.
Keywords: spletna tržnica, elektronsko trženje, prednosti spletne tržnice, pandemija, koronavirus, spletna trgovina
Published in ReVIS: 13.06.2022; Views: 908; Downloads: 49
Full text (515,89 KB) |
19. Predsedovanje Republike Slovenije Svetu Evropske unije v letih 2008 in 2021 : diplomsko deloEdwina Muratović, 2021, undergraduate thesis Abstract: Vsaka izmed držav članic v Evropski uniji prevzame odgovorno nalogo predsedovanja Svetu Evropske Unije upoštevajoč načelo enakopravne rotacije. Slovenija je v letu 2008 prvič predsedovala kot novinka v Uniji, saj se je skupnosti pridružila z letom 2004. V letu 2021 se v vlogi izkušene države članice z nalogo srečuje drugič, ponovno v »trojki«, v kateri tesno sodeluje z Nemčijo in Portugalsko. »Trojka« določi skupen 18-mesečni program, v katerem si zastavi najpomembnejše cilje in vprašanja na področju Evropske unije. Na podlagi skupnega programa pa vsaka od treh držav članic pripravi lasten, podrobnejši 6-mesečni načrt. Razlika med predsedstvom v letu 2008 in 2021 je predvsem v prednostnih nalogah, na določitev katerih je v letu 2021 temeljito vplivala svetovna pandemija covid-19. V letu 2009 so države članice ratificirale Lizbonsko pogodbo, ki spreminja vlogo predsedovanja, s tem ko postavlja države članice v posredno vlogo. Poleg že drugega predsedovanja Svetu EU je Slovenija v letu 2021 istočasno praznovala 30-letnico samostojnosti in neodvisnosti, ki še dodatno opominja na sposobnosti in uspehe Slovenije kot države in kot države članice Unije. Z deskriptivno metodo je raziskana ustanovitev Evropske unije in njenih institucij ter pomen članstva za države, kot je Slovenija. Pri raziskovanju prednostnih nalog in nalog predsedovanja v letih 2008 in 2021 je uporabljena komparativna metoda. Diplomska naloga skuša pojasniti delovanje kompleksne organizacije, kot je Evropska unija, in raziskati prednostne naloge predsedovanja Republike Slovenije Svetu Evropske unije v letih 2008 in 2021, v povezavi s praznovanjem 30-letnice neodvisnosti in samostojnosti Republike Slovenije.
Keywords: predsedovanje Slovenije Svetu EU, Evropska unija, Svet EU, pandemija covid-19, 30-letnica samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije
Published in ReVIS: 09.06.2022; Views: 829; Downloads: 48
Full text (2,46 MB) |
20. “Popolna” demokracija v času pandemije : vpliv medijev na mnenje ljudi o demokratičnosti SlovenijeNina Šuhel Teraš, 2021, undergraduate thesis Abstract: Glavna tema diplomske naloge je demokracija v času pandemije. Namen dela je ugotoviti, ali
mediji vplivajo na izoblikovanje mnenj ljudi o demokratičnosti Slovenije v času epidemije.
Za izdelavo diplomske naloge je uporabljen deduktivni pristop. Raziskava je izvedena s
pomočjo vprašalnika, ki je razdeljen na dva dela:zaupanje v medije ter stanje demokracije v
Sloveniji zaradi pandemije. V prvem delu diplomske naloge je predstavljenih nekaj teorij
pojmov, kot so demokracija, epidemija, pandemija, demokratični indeks ter nacionalni interes.
Prav tako sta v teoretičnem delu predstavljeni že predhodno izvedeni raziskavi o zaupanju v
medije, kateri sta opravili agenciji Valicon in Mediana.Predstavljena je tudi prezentacija
demokratičnega indeksa Slovenije v medijih. V empiričnem delu diplomske naloge je z
vprašalnikom preverjeno in izmerjeno zaupanje ljudi v spletne in televizijske medije ter
mnenje ljudi o stanju demokracije v Sloveniji zaradi pandemije. V zaključnem delu diplomske
naloge je ugotovljeno, da verodostojnost medijev upada; s tem upada tudi zaupanje v medije.
Prav tako je ugotovljeno, da imajo anketiranci zaradi epidemije in medijevslabo predstavo o
demokratičnosti Slovenije.S pomočjo vprašalnika je ugotovljeno, da anketiranci večinoma
verjamejo informacijam medijev o stanju demokracije v Sloveniji. S tem je potrjeno, da
mediji vplivajo na izoblikovanje mnenj ljudi o demokratičnosti Slovenije v času epidemije.
Keywords: demokracija, epidemije, zaupanje v medije, demokratični indeks, COVID- 19, pandemija, diplomske naloge
Published in ReVIS: 17.05.2022; Views: 764; Downloads: 56
Full text (1,97 MB) |
