1. Poseg v pravico do zasebnosti pri izvajanju policijskih preiskav v luči novejše sodne prakse : magistrsko deloNika Lošić Ošlak, 2024, master's thesis Abstract: Pomen človekovih pravic in temeljnih svoboščin se je skozi različna obdobja zgodovine širil in krepil, zato lahko danes z gotovostjo trdimo, da le te predstavljajo sestavni in ključni segment našega življenja ter so tretirane kot nekaj samoumevnega. Ena od ključnih človekovih pravic, ki prestavlja pomemben del našega življenja je pravica do zasebnosti. Gre za kompleksno pravico, ki se je skozi čas spreminjala in prilagajala novejšim trendom ter predvsem novemu tehnološkemu razvoju, ki ga narekuje sodobni svet. Ker je pojmovanje pravice do zasebnosti zelo široko, se lahko njeno dojemanje glede na različne družbene kontekste ter različno stopnjo varstva pravic v posameznih družbenih sistemih bistveno razlikuje. Danes pravica do zasebnosti uživa visoko stopnjo varstva tako na nacionalni kot tudi na mednarodni ravni, vendar je zaradi hitrega tehnološkega razvoja slednja nenehno podvržena novim preizkušnjam. Da bi lahko policija kot represivni organ z uporabo policijskih pooblastil tekom izvajanja policijskih preiskav zagotavljala ustrezno stopnjo varstva obravnavane pravice, je v prvi vrsti potrebno dobro poznavanje dovoljenega praga posegov v človekove pravice, ki mora biti skladno z ustavo, zakoni in podzakonskimi določili ter v drugi vrsti zavedanje ljudi o pomembnosti pravic, ki jim pripadajo. Policija danes kot ključni instrument državnega monopola moči in prisile predstavlja sodobno in po evropskih merilih oblikovano organizacijo, ki pri opravljanju svojega dela, kljub nenehnim izzivom sodobne družbe, stremi k čim večji uravnoteženosti policijskih pooblastil in spoštovanju temeljnih človekovih pravic. Ključni pokazatelj spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin pri izvajanju nalog policije je sodna praksa, ki predstavlja temeljno vodilo za krepitev legitimnosti zasledovanih ciljev policije ter za zagotavljanje večje stopnje varnosti, v ustavi in zakonih določenih, človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
Keywords: pravica do zasebnosti, policijska pooblastila, sorazmernost, pričakovana zasebnost, prikriti preiskovalni ukrepi, sodna praksa, sprememba zakonodaje
Published in ReVIS: 22.03.2024; Views: 285; Downloads: 20
 Full text (1,41 MB) |
2. |
3. |
4. Sovražni govor v ZDA : magistrsko deloVera Lađić, 2023, master's thesis Abstract: Čeprav ZDA zagovarjajo svobodo izražanja (angl. free speech), niso imune na družbeni pojav sovražnega govora. Medtem ko izraz hate speech terminološko izvira od tam, so v pravnem pogledu unikum. Diplomsko delo analizira pravni odnos ZDA do tega vprašanja. Iskanje temeljnih razlogov za tak konsenz temelji na precedenčnih odločitvah VS ZDA. Zaradi periodičnih diskusij v zvezi s to problematiko nas je zanimalo, ali so v ZDA možne zgodovinske spremembe v zvezi s 1. amandmajem. Izpostavljeni so osrednji motivi ameriškega sodstva, ki so se vzpostavili in ohranili skozi turbulentni čas. Nadalje so analizirane točke razhajanja s ključnimi mednarodnimi dokumenti o človekovih pravicah. Glede morebitne uvedbe posebne vrste zakonodaje, ki bi prepovedala najhujše oblike sovražnega govora – kot je rasistični govor – in po vzoru mednarodnih dokumentov o človekovih pravicah ali sodne prakse ESČP je ugotovljeno, da ostaja malo verjetna kljub prepoznanju nevarnosti, ki bi lahko nastale kot posledice sovražnega govora. Filozofija o trgu idej je zakoreninjena v ameriški pravni podzavesti. Utemeljitelji prepovedi posebne hate speech zakonodaje budno svarijo pred možnostmi minimalnega priprtja vrat za regulacijo posameznikove težko pridobljene pravice. Tak svojevrsten status quo na tem področju se opravičuje s pojasnili, da že imajo več različnih posebnih zakonov, ki prepovedujejo sovražna ravnanja in vrste izražanja, ki vsebujejo elemente ravnanja ali so integralni del ravnanja. Med nastajanjem tega dela je prišlo do nekaterih sprememb. Pandemija virusa covid-19 je ponekod omejila udejanjanje načel iz 1. amandmaja. Nekaj spletnih velikanov je spremenilo pristop k sovražnemu govoru. Dileme prehitevajo pravne odgovore, kot ali naj 1. amandma poseže tudi na ta področja in v kolikšnem obsegu. Tudi diskriminacija je še živa. Smrt temnopoltega državljana zaradi policijskega nasilja pred očmi globalne javnosti je sprožila masovne zahteve po enakosti na vseh področjih človeškega življenja. Vdor v Kapitol je odprl dodatna vprašanja o dejanski moči komunikacije na spletu in na drugi strani o odgovornosti za izražene besede. Tudi politične. Spremembe so torej možne. Ali so hkrati ustavne in potrebne, lahko dokončno pojasni le VS ZDA.
Keywords: sovražni govor, svoboda izražanja, Vrhovno sodišče ZDA, 1. amandma, Ustava ZDA, sodna praksa
Published in ReVIS: 18.01.2024; Views: 379; Downloads: 20
Full text (972,15 KB) |
5. Pravice manjšinskih delničarjev v sodni praksi : magistrsko deloAljoša Kovač, 2023, master's thesis Abstract: V gospodarskem in pravnem pomenu je delniška družba najpomembnejša trgovinska družba. Ker je delniška družba pravna oseba, odgovarja upnikom za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem, medtem ko delničarji za obveznosti družbe ne odgovarjajo. Glede na to da je osnovni kapital delniške družbe razdeljen na delnice, so le-te njen osrednji opredelilni element. Delnica predstavlja alikvotni del osnovnega kapitala in iz nje izvirajo korporacijske pravice, ki jih delimo na premoženjske in članske pravice. Udeležba delničarjev v družbi je kapitalska in ta določa obseg njihov pravic. Obseg korporacijskih pravic tako ni določen po številu delničarjev v delniški družbi, temveč po alikvotnih delih osnovnega kapitala. Navedeno nas pripelje do osrednjega načela delniškega prava, to je do načela kapitalske večine oziroma večinskega načela, ki pomeni da se odločitve v delniški družbi sprejemajo z večino in ne soglasno. To skoraj vedno privede do konflikta med večino in manjšino, saj večina gospodari s kapitalom, v katerega so prispevali tudi manjšinski delničarji. Zaradi varstva manjšinskih delničarjev so se uzakonile manjšinske pravice. Te predstavljajo omejitev načela kapitalske večine in jih lahko izvršuje z zakonom določeno število delničarjev. Pravice manjšinskih delničarjev so osrednja tema tega magistrskega dela. Pomen in funkcijo manjšinskih pravic smo z opisno metodo predstavili v splošnem delu, v posebnem delu pa smo z metodo analize in opisno metodo predstavili izbrane manjšinske pravice skupaj s pregledom sodne prakse. Namen tega magistrskega dela je predvsem predstavitev posameznih manjšinskih pravic z nadaljnjo analizo sodne prakse slovenskih sodišč s ciljem, da bi ugotovili, ali so le-te v praksi primerno varovane. Na osnovi opravljene analize sodne prakse slovenskih sodišč lahko zaključimo, da so manjšinski delničarji primerno varovani pred večinskimi delničarji.
Keywords: delniška družba, delničarji, delnica, osnovni kapital, korporacijske pravice, manjšinski delničarji, večinski delničarji, načelo kapitalske večine, pravice manjšinskih delničarjev, sodna praksa
Published in ReVIS: 06.07.2023; Views: 663; Downloads: 62
Full text (633,31 KB) |
6. Pravica do poštenega sojenja v kazenskih zadevah : magistrsko deloMaša Vrabič, 2023, master's thesis Abstract: Sojenje predstavlja zaključno fazo vsakega sodnega postopka. Njegov namen je raziskati neki historični dogodek, ugotoviti dejstva in nedolžnost oziroma krivdo obdolženca. Listina EU, Evropska konvencija o človekovih pravicah in nenazadnje tudi Ustava Republike Slovenije obdolžencu v kazenskem postopku zagotavljajo pravico do poštenega sojenja. Gre za eno temeljnih človekovih pravic, ki predstavlja tudi eno od ključnih pravnih jamstev ter temelj pravne države. Ta pravica posamezniku zagotavlja, da mu ob popolni enakopravnosti ter spoštovanju minimalnih pravnih jamstev v kazenskem postopku sodi neodvisno, nepristransko in na podlagi zakona ustanovljeno sodišče, sodni postopek pa se izvede v razumnem roku. Glavni namen magistrskega dela je ugotoviti, ali slovenska nacionalna sodišča pri svojem delu dovolj skrbno spoštujejo pravico do poštenega sojenja v kazenskih zadevah. Slovenija je glede kršitev pravice do poštenega sojenja, predvsem pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, v evropskem vrhu, ob boku totalitarnih držav, ki sistematično kršijo človekove pravice. Tudi na področju izvrševanja sodb ESČP je imela Slovenija kar nekaj težav, kar kaže na to, da slovenske institucije še niso ponotranjile vsebine in vrednot EKČP. Magistrsko delo bo v pomoč pri razumevanju problematike spoštovanja pravice do poštenega sojenja v kazenskih zadevah. Stanje na področju varstva pravice do poštenega sojenja v kazenskih zadevah se počasi izboljšuje. Kljub temu pa bo Slovenija morala izkazati več prizadevanj pri sistematičnem reševanju tako nerazumno dolgih sodnih postopkov kot tudi pri spoštovanju pravice do poštenega sojenja, ki je pred nacionalnimi sodišči, glede na podano statistiko, vse prevečkrat kršena.
Keywords: človekove pravice, pravica do poštenega postopka, kazenski postopek, minimalna jamstva v kazenskem postopku, pravica do obrambe, Evropska konvencija o človekovih pravicah, sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice
Published in ReVIS: 25.05.2023; Views: 551; Downloads: 71
Full text (804,91 KB) |
7. Čuječnost kot orodje za blažitev anksioznih motenj : diplomska nalogaMajda Blažič, 2022, undergraduate thesis Abstract: Anksiozne motnje so poleg depresije v razvitem svetu najpogostejše motnje. V zadnjih letih število ljudi, ki se spopadajo z anksiozno motnjo, še narašča. Uporaba čuječnosti se je izkazala za učinkovito orodje pri blažitvi anksioznih motenj. Obstaja veliko različnih pristopov za učenje čuječnosti. V slovenskem prostoru se čuječnost izvaja v slopu kognitivno vedenjske terapije, ki jo imenujemo kognitivno vedenjska terapija, temelječa na čuječnosti. Med poznanimi pristopi učenja čuječnosti je osemtedenski tečaj čuječnosti, ki temelji na soočanju s stresom, tesnobo in bolečino (MBSR). V diplomski nalogi se sprašujemo, ali je uporaba čuječnosti učinkovita za blaženje anksioznih motenj. Osredotočili se bomo na notranje psihično stanje posameznika (anksiozne motnje) in na obvladovanje življenja ter soočanja z različnimi situacijami (čuječnost).
Raziskavo smo izvedli na vzorcu petih oseb ženskega spola, ki so zbolele za anksiozno motnjo. Vse udeleženke raziskave so obiskovale kognitivno vedenjsko svetovanje, kjer so se naučile tehnik čuječnosti. S kvalitativno raziskovalno metodo smo s pomočjo izvedenih intervjujev skušali oceniti uporabo čuječnosti kot orodje za blažitev anksioznih motenj. Pet udeleženk smo spraševali o soočanju in obvladovanju anksiozne motnje pred uporabo čuječnosti, doživljanju prvega stika s čuječnostjo, soočanjem s samostojnim delom, ki ga zahteva čuječnost, pojavljanje anksioznih epizod ob uporabi čuječnosti in kako se je spremenil njihov svet kakovosti z uporabo čuječnosti.
Udeleženkam je s pomočjo čuječnosti uspelo ublažiti simptome anksioznih motenj. S samo izvedbo vaj čuječnosti so imele v začetku nekaj težav, ki pa so jih z redno vadbo odpravile. Epizode anksioznih motenj se z uporabo čuječnosti zmanjšajo, ko se pojavijo, jih znajo hitreje obvladati. Spremeni se tudi njihov svet kakovosti, kot so povedale udeleženke, se je njihova kakovost življenja drastično spremenila.
Ugotavljamo, da je uporaba čuječnosti blagodejno učinkovala na duševno zdravje udeleženk in posledično na njihovo kakovost življenja.
Keywords: čuječnost, anksiozne motnje, praksa čuječnosti, zdravljenje, nezavedni um, diplomske naloge
Published in ReVIS: 20.01.2023; Views: 672; Downloads: 78
Full text (1,17 MB) |
8. |
9. |
10. |
