Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


101 - 110 / 158
First pagePrevious page78910111213141516Next pageLast page
101.
102.
Novejša judikatura (po letu 2000) mednarodnih sodišč glede razmejitve na morju : diplomsko delo
Jure Dolinar, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Področje razmejitve morskih območij med državami v veliki meri tvori sodna praksa mednarodnih in arbitražnih sodišč. Najpomembnejši mednarodni sodišči, ki se ukvarjata s pomorsko delimitacijo,sta Meddržavno sodišče v Haagu in Mednarodno sodišče za pravo morja. Sodišči za presojanje uporabljata predvsem mednarodno običajno pravo, kot je kodificirano v Konvenciji Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu (UNCLOS). Sodišči pri odločanju vodi načelo pravičnosti. Smiselno in zaželeno je, da odločitve sodišč ponujajo objektivnost in predvidljivost. Za doseganje čim večje predvidljivosti sodišči sledita vzorcem pretekle sodne prakse in uporabljata uveljavljene metode. Kljub temu pa prav pomorska delimitacija zaradi velike raznolikosti med posameznimi primeri zahteva vedno nove načine reševanja sporov. Tako se odpirajo možnosti novejši sodni praksi, da sledi že uveljavljenim metodam ali pa jih prilagodi posameznemu primeru.
Keywords: delimitacija, razmejevanja, Meddržavno sodišče v Haagu, Mednarodno sodišče za pravo morja, sodna praksa, UNCLOS, načelo pravičnosti
Published in ReVIS: 12.07.2018; Views: 2556; Downloads: 147
.pdf Full text (1,56 MB)

103.
Pristojnost odločanja v upravnem sporu : diplomsko delo
Tadej Fortuna, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Upravni spor je urejen v 157. členu Ustave Republike Slovenije in predstavlja obliko sodnega nadzora nad zakonitostjo dokončnih posamičnih upravnih aktov, izdanih v upravnih postopkih s strani oblastnih organov v zadevah javnopravne narave. Poleg nadzora zakonitosti dokončnih upravnih aktov predstavlja upravni spor tudi sodni nadzor nad dejanji in posamičnimi akti, ki posegajo v ustavno zagotovljene pravice posameznika, s pogojem, da ni zagotovljeno drugo sodno varstvo - to posebno vrsto upravnega spora imenujemo tudi kvazi upravni spor. Da bi torej zagotovili zakonitost delovanja v upravnem postopku, Ustava Republike Slovenije predvideva zunanji nadzor, ki ga opravlja sodna veja oblasti oziroma neodvisni sodniki, ki so pri svojem delu vezani le na zakone in ustavo, v upravnem sporu odločata Upravno sodišče Republike Slovenije ali Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Praviloma na prvi stopnji odloča Upravno sodišče Republike Slovenije, izjemoma, kadar zakon tako določa, Vrhovno sodišče Republike Slovenije, ki praviloma odloča v postopku s pravnimi sredstvi v upravnem sporu.
Keywords: upravni spor, načelo zakonitosti, Upravno sodišče, Vrhovno sodišče, Slovenija, diplomske naloge, bolonjski program
Published in ReVIS: 12.07.2018; Views: 4359; Downloads: 178
.pdf Full text (493,94 KB)

104.
Problem izvršitve odločbe arbitražnega sodišča na primeru arbitraže med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško : magistrsko delo
Viki Twrdy, 2018, master's thesis

Abstract: Slovenija in Hrvaška sta se po osemnajstih letih dogovarjanj v sporu o poteku državne meje odločili spor v razrešitev predložiti ad hoc arbitražnemu tribunalu, ki sta ga ustanovili z arbitražnim sporazumom. Zaradi v javnosti razkritih telefonskih pogovorov med članom arbitražnega sodišča in agentko, ki je pred sodiščem zastopala interese Slovenije, je Hrvaška izgubila zaupanje v sodišče in celotni postopek ter napovedala enostranski odstop od arbitraže. Arbitražno sodišče v novi sodniški sestavi se je odločilo, da postopek nadaljuje, in ugotovilo, da Hrvaška enostransko ne more odstopiti od arbitražnega sporazuma. Sodišče je nato izdalo še končno odločitev v zadevi, ki jo Slovenija priznava, medtem ko hrvaški politični predstavniki o njej ne želijo niti slišati in jene nameravajo sprejeti. Tako je zadeva prišla v nezavidljivo situacijo, ko je znana arbitražna odločitev o izvornem sporu med državama, ena od strank je ne priznava, druga pa se trudi postoriti vse za njeno obojestransko uveljavitev. Ker gre na mednarodnopravnem področju za pravno urejanje razmerij med dvema suverenima in vsaj pravno enakovrednima strankama, je priznanje ter izvršitev odločbe mednarodnopravnega telesa precej težje doseči,kot bi bilo to v notranjem pravu posamezne države. To ima na voljo številna sredstva v razmerju nad-in podrejenosti, vključno z represivnim državnim aparatom. Naloga se tako po pregledu pravnega zapleta o enostranskem odstopu od arbitražnega sporazuma kot mednarodne pogodbe in same arbitražne odločitve v konkretnem primeru posveča problemu izvršitve tovrstnih odločb, izdanih predvsem s strani ad hoc arbitražnih tribunalov, ki so v preteklosti odločali o meji na kopnem ter morju. Skozi predstavitev in analizo teh primerov privede do zaključkov o možnostih, ki jih ima posamezna država, ki si želi izvršitve odločitve, da vpliva na nasprotno stranko.Naloga na enem mestu predstavi vsa dosedanja prizadevanja Slovenije in Hrvaške za rešitev mejnega spora ter potek arbitražnega postopka in ponudi nekaj razmišljanj o možnostih za izvršitev arbitražne odločitve na miren način.
Keywords: arbitraža, arbitražno sodišče, Slovenija, Hrvaška, meja
Published in ReVIS: 12.07.2018; Views: 3357; Downloads: 287
.pdf Full text (2,26 MB)

105.
106.
107.
108.
109.
110.
Search done in 0.29 sec.
Back to top