Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


31 - 40 / 54
First pagePrevious page123456Next pageLast page
31.
32.
33.
34.
35.
36.
Imisije : diplomsko delo
Nina Štemberger, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Institut imisij je sosedsko pravni institut, ki v večji meri hkrati ščiti in omejuje lastninsko pravico, v manjši meri pa varuje okolje. Temelj najdemo v Stvarnopravnem zakoniku (SPZ), ki v 73. členu določa generalno klavzulo o prepovedi medsebojnega vznemirjanja. Prepovedane imisije pa opredeljuje 75. člen SPZ. Imisijsko varstvo je možno na dva načina, in sicer ločimo stvarnopravno varstvo, ki se uveljavlja preko negatorne tožbe (99. člen SPZ) in obligacijsko pravno varstvo, ki se uveljavlja preko popularne tožbe (133. člen OZ). Diplomsko delo je zastavljeno na način, da najprej predstavi teoretičen vidik (splošna ureditev, delitev imisij, ureditev v ZTLR, SPZ, OZ, imisijsko varstvo), to pa nadgradi z analizo sodne prakse, ki je zaradi lažje preglednosti oblikovana v več kategorij (odvodnjavanje; postavitev ograj, zidov, ki rezultirajo v negativnih vplivih; dim, hrup; veje, ki segajo v zračni prostor soseda, in ostalo, ki je neuvrščeno v druge kategorije). Analiza sodne prakse višjih sodišč je pokazala, da je pred slovenskimi sodišči zelo veliko primerov imisijskih zahtevkov, kar posledično pomeni, da imamo zelo bogato sodno prakso, ki pa v bistvenem ne odstopa od teorije. Velik problem v praksi (česar se zaveda tudi teorija) predstavlja oblikovanje imisijskega zahtevka, ki mora biti ravno prav konkreten, da je hkrati izvršljiv in da ne posega pregrobo v lastninsko pravico.
Keywords: imisijsko varstvo, sodna praksa, povzročanje škode
Published in ReVIS: 13.07.2018; Views: 3395; Downloads: 261
.pdf Full text (454,34 KB)

37.
38.
Primerjalno pravna analiza zakonodaje Združenih držav Amerike in Evropske unije : pravica do pozabe kot kolizija pravice do zasebnosti in pravice do svobode izražanja
Žiga Luknar, 2017, master's thesis

Abstract: Hitri razvoj informacijskih in komunikacijskih tehnologij poudarja vse večjo potrebo po zanesljivi zaščiti osebnih podatkov na spletu. Kot družba v 21. se pri tem soočamo predvsem z izzivi,kako zakonodajno ureditev prilagoditi tako, da bi bila zmožna globalno zaščititi posameznikovo pravico do zasebnosti na spletu. Pravica do pozabe, kot jo definira 17. člen Splošne uredbe o varstvu podatkov v Evropski uniji,predstavlja tako priložnost kot izziv za zaščito posameznikove zasebnosti in osebnih podatkov na spletu. Namen te naloge je predstavitev pravice do pozabe, kot jo definira 17. člen Splošne uredbe o varstvu podatkov in analiza koncepta pravice do zasebnosti, natančneje pravice do pozabe, v okviru sodne prakse in zakonodaje Evropske unije in Združenih držav Amerike. Raziskovalno izhodišče pričujoče magistrske naloge je predpostavka, da pravni sistem Združenih držav Amerike v primeru kolizije pravice do svobode izražanja in pravice do zasebnosti razlaga polje varovane zasebnosti bistveno drugače kot pravni sistem Evropske unije, kar lahko predstavlja bistveno mednarodnopravno nekompatibilnost pravnega varstva zasebnosti in osebnih podatkov med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike.Ta magistrska naloga se tako v svojem jedru ukvarja s primerjalno-pravno analizo sodne prakse in zakonodaje Združenih držav Amerike in sodne prakse in zakonodaje Evropske unije.V nadaljevanju magistrska naloga naslovi tudi implementacijske možnosti globalne pravice do pozabe in bralcu v sklepnem delu ponudi odgovore na mednarodno-pravne izzive obravnavanje v tem delu.
Keywords: pravica do pozabe, kolizija pravic, sodna praksa, svetovni splet, internet, Evropska unija, Amerika
Published in ReVIS: 13.07.2018; Views: 2728; Downloads: 232
.pdf Full text (1,01 MB)

39.
Novejša judikatura (po letu 2000) mednarodnih sodišč glede razmejitve na morju : diplomsko delo
Jure Dolinar, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Področje razmejitve morskih območij med državami v veliki meri tvori sodna praksa mednarodnih in arbitražnih sodišč. Najpomembnejši mednarodni sodišči, ki se ukvarjata s pomorsko delimitacijo,sta Meddržavno sodišče v Haagu in Mednarodno sodišče za pravo morja. Sodišči za presojanje uporabljata predvsem mednarodno običajno pravo, kot je kodificirano v Konvenciji Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu (UNCLOS). Sodišči pri odločanju vodi načelo pravičnosti. Smiselno in zaželeno je, da odločitve sodišč ponujajo objektivnost in predvidljivost. Za doseganje čim večje predvidljivosti sodišči sledita vzorcem pretekle sodne prakse in uporabljata uveljavljene metode. Kljub temu pa prav pomorska delimitacija zaradi velike raznolikosti med posameznimi primeri zahteva vedno nove načine reševanja sporov. Tako se odpirajo možnosti novejši sodni praksi, da sledi že uveljavljenim metodam ali pa jih prilagodi posameznemu primeru.
Keywords: delimitacija, razmejevanja, Meddržavno sodišče v Haagu, Mednarodno sodišče za pravo morja, sodna praksa, UNCLOS, načelo pravičnosti
Published in ReVIS: 12.07.2018; Views: 2564; Downloads: 147
.pdf Full text (1,56 MB)

40.
Search done in 0.27 sec.
Back to top