1. Mobbing in sindrom izgorelosti pri varnostnem osebju v zasebnem varovanjuBiba Bernik, 2023, not set Abstract: Področje zasebnega varovanja je z vidika raziskav zelo slabo zastopano. Prav tako je zelo malo znanstveno podprtih strokovnih člankov ali druge literature, ki se dotika tematike mobbinga in sindroma izgorelosti ter njune povezave in vplivanja na delo, ki ga ponujajo zasebno varnostna podjetja kot na posameznika oziroma varnostno osebje. Diplomska naloga je tako eden od začetnih temeljev, ki raziskuje področje mobbinga in sindroma izgorelosti pri varnostnem osebju ter pomaga doumeti, kako nevarni so lahko vplivi omenjenih pojavov na okolico in na samo psihofizično sposobnost. Namen raziskave je ugotoviti prisotnost in povezanost mobbinga ter sindroma izgorelosti, raziskati vplive elementov mobbinga na sindrom izgorelosti in ključne dejavnike, povezane s psihofizično sposobnostjo varnostnega osebja ter nenazadnje prav tako opozoriti na potencialne nevarnosti, s katerim se srečuje varnostno osebje vsakodnevno, zaradi prisotnosti mobbinga in vpliva na sindrom izgorelosti. Empirični del temelji na kvantitativni metodologiji, ki je bila obravnavana na vzorcu dvestosedeminštiridesetih anketiranih, s katero smo ugotavljali povezave in vplive mobbinga na sindrom izgorelosti. Zaznana je bila prisotnost obeh pojavov ter dokazan vpliv mobbinga na sindrom izgorelosti. S pridobljenimi rezultati in ugotovitvami bo lažje razumeti, predvideti ter oceniti možna tveganja pri samem delu tako za posameznika kot, kakšen vpliv bi lahko slednje imelo na delo in posledično na zasebno varnostno podjetje. Z večjo prepoznavnostjo tveganj nameravamo vzpodbuditi razmišljanje o preventivnem ukrepanju in njegovem udejanjanju.
Keywords: mobbing, sindrom izgorelosti, varnostno osebje, psihofizična sposobnost, varnost, nevarnost
Published in ReVIS: 16.09.2023; Views: 465; Downloads: 28
 Full text (1,03 MB) |
2. Oporoka in oporočna sposobnost v Republiki Sloveniji – sodobni izzivi in dileme : magistrsko deloFadil Trožić, 2022, master's thesis Abstract: Oporoka (lat. testamentum) velja kot strogo oblikovan, preklicen enostranski pravni posel, na podlagi katerega oporočitelj razpolaga s svojim premoženjem za primer smrti. Sama oporoka je lahko napisana v obliki oporoke, kar pripada oporočnemu dedovanju. V primeru neobstoja oporoke ali njene neveljavnosti velja dedovanje po zakonu. Poznamo več vrst oporok, in sicer lastnoročno oporoko, pisno oporoko pred pričami, sodno oporoko, mednarodno oporoko, notarsko oporoko in ustno oporoko. Po pripravi oporoke je oporočitelj dolžan poskrbeti tudi za njeno hrambo. Če oporoke ni ali se po smrti zapustnika ne najde, sledi dedovanje po zakonu. Zakoniti dediči dedujejo po dednih redih, dediči bližnjega dednega reda izključujejo dediče bolj oddaljenega dednega reda. Oporočna sposobnost je posebna pravna sposobnost izraziti svojo poslednjo voljo in s tem napraviti oporoko, jo spremeniti ali preklicati. Oporočno sposoben je vsakdo, ki je dopolnil 15 let in je v trenutku sestave oporoke sposoben za razsojanje. V primeru, ko nekdo izpodbija razsodnost zapustnika v času izjave poslednje volje, mora to tudi dokazati. Če zapustnik v času, ko je napravil oporoko, ni bil oporočno sposoben, je oporoka neveljavna. Do izpodbijanja je v določenem roku upravičen vsak sodedič. Ob izključitvi iz oporoke postanejo zakoniti dediči nujni dediči, ki jim pripada ½ deleža, ki bi jim pripadal, če bi dedovali po zakonu, npr. če bi dedič dedoval 1/3, deduje kot nujni dedič 1/6 (tj. ½ od 1/3).
Keywords: oporoka, dedovanje po zakonu, oporočno dedovanje, nujni dedič, oporočna sposobnost, sodedič, hramba oporoke, oblike oporoke
Published in ReVIS: 21.11.2022; Views: 671; Downloads: 61
Full text (666,21 KB) |
3. Postavitev odrasle osebe pod skrbništvo, njena oporočna sposobnost in volilna pravica : magistrsko deloPetra Mikić, 2022, master's thesis Abstract: Leta 2019 je v veljavo stopil Družinski zakonik (DZ), ki je na področje družinskopravne zakonodaje prinesel številne novosti in spremembe, med drugim tudi glede skrbništva za odrasle osebe, saj je ukinil predhodno aktualni institut odvzema poslovne sposobnosti ter postopek glede tega in ga nadomestil s postopkom postavitve osebe pod skrbništvo za odrasle, kar je bistvena sprememba na tem področju, saj tako skrbništvo za odrasle osebe od dne veljave DZ ni več posledica odvzema poslovne sposobnosti fizičnemu subjektu. Izpostaviti gre, da skrbništvo za odrasle osebe predstavlja izjemno občutljivo področje, ki se nanaša na družbeno skupino, katere dobrobit v smislu zavarovanja njihovih človekovih pravic in temeljenjih svoboščin, zahteva prizadevanje k ureditvi, ki zagotavlja najvišjo možno zagotovitev pravne varnosti ter zavarovanja pravic in koristi oseb, ki so postavljene pod skrbništvo za odrasle osebe kot družbene skupine. Sama uveljavitev DZ je prinesla spremembe, ki zagotavljajo večjo pravno varnost za osebe, ki so postavljene pod skrbništvo za odrasle osebe v Republiki Sloveniji in za tiste, o katerih teče postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo, pa vendar je namen tega magistrskega dela izpostaviti množične pomanjkljivosti trenutne ureditve tega področja znotraj pravnega reda RS. Razlogi za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo so različni, zato si je potrebno prizadevati k individualni obravnavi vsakega primera posebej glede na njegove okoliščine in psihofizično stanje (potencialnega) varovanca. Trenutna pravna ureditev predstavlja številne izzive glede trajanja skrbništva nad odraslo osebo, presojanjem njenih zmožnosti veljavnega sklepanja pravnih poslov skozi čas trajanja skrbništva, pomanjkljivosti v zakonodaji pa prestavljajo tudi nastanek problematike v tem magistrskem delu glede presojanja oporočne sposobnosti in sposobnosti uresničevanja volilne pravice oseb, ki so postavljene pod skrbništvo za odrasle osebe
Keywords: skrbništvo za odrasle osebe, oporočna sposobnost, volilna pravica, dedno pravo, družinsko pravo, ustavno pravo, dedovanje, človekove pravice, medicinsko izvedenstvo
Published in ReVIS: 21.11.2022; Views: 753; Downloads: 108
Full text (909,74 KB) |
4. Skrbništvo za odrasle osebe : diplomsko deloSandra Zorec Grbič, 2021, undergraduate thesis Abstract: O skrbništvu govorimo, kadar gre za varstvo oseb, ki še niso dopolnile 18 let starosti in za katere starši ne skrbijo ter odraslih oseb, torej oseb, ki so že dopolnile 18 let ter iz določenih razlogov ne morejo skrbeti same zase, prav tako pa ne morejo poskrbeti niti za svoje pravice in koristi. Skrbništvo deluje z namenom, da se poskrbi za te osebe in zavaruje njihove premoženjske in druge pravice in pa same koristi oseb. Ločimo tri oblike skrbništva: skrbništvo nad osebami, ki še niso dopolnile 18 let; nad osebami, ki so brez poslovne sposobnosti in skrbništvo za poseben primer. Torej skrbništvo nad osebami, ki so brez poslovne sposobnosti ali drugače imenovano skrbništvo za odrasle osebe, bo podrobneje opisano v tej diplomski nalogi. CSD dodeli skrbništvo osebi, ki ji je sodišče z odločbo odvzelo poslovno sposobnost. Zakon o nepravdnem postopku določa, da v postopku za odvzem poslovne sposobnosti sodišče odloča o delnem ali popolnem odvzemu poslovne sposobnosti osebam, ki so duševno bolne, duševno zaostale, odvisne od alkohola ali mamil, ali pa na njihovo psihofizično stanje vpliva kaj drugega in te osebe niso sposobne same skrbeti zase, za svoje pravice in koristi. Sodišče v nepravdnem postopku odloča na podlagi dokazov, ki jih ima, na podlagi zaslišanja prizadete osebe, izvidov in mnenj sodnih izvedencev. Skrbništvo nad posameznikom, ki so mu odvzeli poslovno sposobnost, preneha, če mu sodišče z odločbo le-to vrne. Lahko pa sodišče zaradi izboljšanja stanja osebe, ki ji je bila odvzeta poslovna sposobnost, izda odločbo, s katero popolni odvzem spremeni v delni odvzem poslovne sposobnosti. Skrbništvo preneha tudi s smrtjo osebe, ki je brez poslovne sposobnosti
Keywords: skrbništvo, skrbništvo za odrasle osebe, poslovna sposobnost, skrbnik, odgovornost skrbnika
Published in ReVIS: 13.01.2022; Views: 1306; Downloads: 102
Full text (520,25 KB) |
5. |
6. |
7. |
8. Vpliv dodatne gibalne intervencije na izbrane funkcionalne teste mladih jadralcevValentina Baruca, 2020, undergraduate thesis Abstract: Uvod in namen: Jadranje je šport, ki zahteva dobro telesno pripravljenost, zato priredili program dodatne gibalne intervencije. Namen diplomske naloge je bil to ovrednotiti. Metode: Vključenih je bilo 16 otrok, razdeljenih v dve skupini. Intervencijska skupina je imela dodatno gibalno intervencijo, ki je bila sestavljena iz vaj za krepitev mišične moči, izboljšanje ravnotežja in koordinacije. Potekala je 12 mesecev. Kontrolna skupina ni imela dodatnih treningov. Izvedli smo tri meritve: pred izvajanjem intervencije, med in po 12 mesecih. Merili smo sposobnost ohranjanja mirne stoje na podlagi z vgrajenimi pritiskovnimi senzorji, moč stiska pesti, telesno maso, telesno višino, meritve unilateralne stoje z odprtimi, zaprtimi očmi in stojo na nestabilni blazini. Rezultati: Skupini sta bili na začetku merjenj izenačeni (p > 0,05). Do signifikantnega interakcijskega učinka je prišlo pri parametru stiska dominantne pesti (p = 0,047) in pri testu unilateralne stoje z zaprtimi očmi (p = 0,015) medtem, ko je kontrolna skupina je kazala le trend izboljšanja (p = 0,067).Pri ostalih testih razlik nismo zasledili (p > 0,05). Uporabnost: Z dodatno gibalno intervencijo smo uspeli doseči izboljšanje moči stiska pesti ter enega izmed parametrov ravnotežja. Omejitve: Nizek numerus raziskave, za to populacijo nizka občutljivost testov in slaba kontrola aktivnosti izven gibalne intervencije.
Keywords: Optimist, jadranje, dodatna gibalna intervencija, gibalna sposobnost.
Published in ReVIS: 28.05.2020; Views: 2044; Downloads: 129
Full text (1,46 MB) |
9. |
10. |
