1.
Posebnosti amparo postopka : magistrsko deloMartina Hrovat Jericjo, 2020, master's thesis
Abstract: V veliki večini špansko govorečega sveta je t.i. amparo učinkovito pravno sredstvo za zaščito ustavnih pravic posameznika. Je specifična oblika varstva človekovih pravic, ki spominja na ustavno pritožbo ter je univerzalna in tradicionalna oblika varstva pravic. Za to obliko varstva so običajno pristojna Vrhovna in Ustavna sodišča posamezne države. Amparo postopek je latinsko ameriško izredno pravno sredstvo, v glavni meri namenjeno varovanju ustavno priznanih človekovih pravic. Varuje pravice in obveznosti posameznika pred morebitnimi nedovoljenimi posegi tako oblasti kot ostalih posameznikov. To pravno sredstvo je bilo predstavljeno na ameriškem kontinentu že sredi 19. stoletja. Čeprav so podobna pravna sredstva v Evropi začela nastajati v 20. stoletju, je večina držav latinske Amerike prevzela prav amparo postopek iz 19. stol., ki še danes velja za enega najbolj prepoznavnih sredstev zaščite človekovih ustavno priznanih pravic in ustavnega prava. Skupaj z ekspanzivnim procesom oblikovanja deklaracij o človekovih pravicah, v povezavi s pravnim sredstvom habeas corpus in habeas data so države latinske Amerike ustvarile specifično pravno sredstvo za zaščito ustavnih pravic, imenovano Amparo. Začetke amparo postopka najdemo v ustavi države Jukatan leta 1841. Amparo, kot ga poznamo danes, je nastal v Mehiki leta 1857 ter se razvil v amparo tožbo oziroma sodbo (juicio de amparo). V prvotni, originalni obliki ga še vedno lahko najdemo le v Mehiki. Amparo postopek se je v letih seveda širil in razvijal tudi v drugih državah latinske Amerike. Med drugim je bil tudi inkorporiran v Ameriško konvencijo o človekovih pravicah, natančneje v 25. členu.
Keywords: amparo, recurso de amparo, juicio de amparo, subsidiarni amparo, Mehika, ustavna pritožba
Published in ReVIS: 09.03.2021; Views: 1210; Downloads: 134
Full text (1,64 MB)
