181. |
182. |
183. |
184. |
185. |
186. |
187. |
188. |
189. Problem opredelitve humanitarnih organizacij v pravnem redu RS in njihov vpliv na politiko : magistrsko deloDanica Hriberšek, 2015, master's thesis Abstract: V magistrskem delu želim pojasniti pojem in povezavo humanitarne organizacije s pome-nom humanitarne dejavnosti, ne glede na to, ali je organizacija, ki izvaja humanitarno dejavnost, organizirana po Zakonu o humanitarni dejavnosti ali po katerih drugih pravnih normah Republike Slovenije (RS). Pomembno je le, da humanitarne organizacije dejansko čim bolj učinkovito izvajajo humanitarno dejavnost in so koristne čim širšemu krogu ljudi, ki so odvisni od učinkovitega delovanja le-teh.
V RS so humanitarne organizacije s svojim delovanjem postale pomembne organizacije, ki dopolnjujejo delovanje vladnih organizacij, kar lahko ugotavljamo tudi iz medijev. Njihovo učinkovito delovanje se izraža s kakovostno in hitro pomočjo reševanja človeških stisk, predvsem revščine, ki se v RS povečuje. V RS še ni bilo opravljene raziskave, ki bi doka-zovala učinkovitost njihovega delovanja, ker je učinkovitost humanitarnih organizacij zelo težko izmeriti, saj še ni izdelanih enotnih kriterijev za ocenjevanje uspešnosti in učinkovito-sti humanitarnih organizacij.
V magistrskem delu sem učinkovitost delovanja humanitarnih organizacij predstavila z merjenjem zadovoljstva uporabnikov. Zadovoljstvo uporabnikov sem ugotavljala in doka-zovala s pomočjo podatkov, ki sem jih pridobila od patronažnih medicinskih sester, iz nji-hovih uradnih podatkov obravnavanih družin na določenem terenu, kar sem podrobneje predstavila v empiričnem delu magistrske naloge. Za ugotavljanje učinkovitosti delovanja humanitarnih organizacij sem uporabila še metodo lastnega opazovanja v primeru naravne katastrofe v novembru 2012, ko so bile v Sloveniji poplave, ter nedavno ob žledu, ledu in snegu v začetku februarja 2014.
V magistrskem delu sem poskušala predstaviti neurejeno statusno pravno ureditev huma-nitarnih organizacij. Predstavila sem tudi primere, zaradi katerih bi bilo potrebno Zakon o humanitarnih organizacijah spremeniti in dopolniti. S predlagano magistrsko nalogo sem poskušala zakonodajalcu predlagati sprejetje takšnih pravnih norm, ki bodo omogočile, da bodo lahko organizacije, ki nimajo statusa humanitarne organizacije in izvajajo humanitar-no dejavnost, prav tako pridobile status humanitarne organizacije.
V RS se humanitarne organizacije v primerjavi z drugimi državami še vedno ne morejo v zadostni meri vključevati k razpravam in pripravi zakonskih norm, zato sem z magistrskim delom skušala opozoriti na anomalije naše demokracije in predstaviti vpliv humanitarnih organizacij na notranjo in zunanjo politiko Republike Slovenije.
Ključne besede: humanitarna organizacija, organizacija, ki izvaja humanitarno dejavnost, nevladne organizacije, učinkovitost humanitarnih organizacij, pravna ureditev humanitarnih organizacij, neurejen pravni status, vpliv na notranjo in zunanjo politiko v RS.
Keywords: humanitarna organizacija, nevladne organizacije, pravna ureditev
Published in ReVIS: 24.08.2017; Views: 3768; Downloads: 162
 Full text (2,92 MB) |
190. Organizacijska kultura v podjetju ter vpliv lastništva na motivacijo zaposlenih v času tranzicije : doktorska disertacijaMarko Sinreih, 2016, doctoral dissertation Abstract: Pričujoče doktorsko delo preučuje temeljne sestavine in elemente kulture organizacije, součinkovanja lastništva na organizacijsko strukturo podjetja, vrednote, načela in norme organizacije, ki neposredno vplivajo na motivacijo in zadovoljstvo zaposlenih skozi čas tranzicije. Slovenija, ki je bila v preteklosti del bivše Jugoslavije kot enakopravna republika federativne države, je imela samoupravni socialistični družbeni sistem, ki je vplival in imel pomembno vlogo pri nastajanju in spreminjanju organizacijske kulture. Družbeni sistem, ki je bil v preteklosti voden s strani komunistične partije, je kot unitarni sistem federalne države zaradi temeljnih pomanjkljivosti propadel. Nezadovoljstvo Slovencev v bivši Jugoslaviji je pripeljalo do nasilne odcepitve Slovenije, ki ji je sledilo obdobje slovenske pomladi in tranzicije. Nova demokratična ureditev, tržno gospodarstvo ter težko pričakovana lastninska reforma so pogojevali privatizacijo družbene lastnine. Spremembe družbene ureditve kot zunanji dejavnik in spremembe v lastniški strukturi kot notranji dejavnik podjetja so imele močan vpliv na organiziranost in organizacijsko strukturo podjetja. Novi pogoji so vplivali na kulturo in klimo v podjetju, vključno z motivacijo zaposlenih: kot posledica pozitivnih in negativnih pritiskov družbe in lastništva. Odraz sprememb se je zrcalil v zadovoljstvu zaposlenih in tudi kvaliteti življenja zaposlenih. Pričujoče delo nam omogoča širši pogled na vplivne dejavnike v preteklosti in sedanjosti, ki so povzročili spreminjanje kulture organizacije, ob možnih konstruktih razvoja kulture v prihodnosti.
Keywords: organizacija, organizacijska kultura, organizacijska klima, organizacijska struktura, podjetje, lastništvo, zaposleni, motivacija, zadovoljstvo, ekonomski sistemi, tranzicija, disertacije
Published in ReVIS: 24.08.2017; Views: 5126; Downloads: 219
Full text (6,04 MB) |
