1. VLOGA ŽIVČNIH POTI PRI NEKONTAKTNIH POŠKODBAH IN REHABILITACIJI SPREDNJE KRIŽNE VEZITadej Paščinski, 2024, undergraduate thesis Abstract: Poškodba SKV ni le mehanska poškodba mišično skeletnega sistema temveč je tudi kompleksna nevrofiziološka disfunkcija. Poleg znanih dejavnikov tveganje obstajajo tudi nevrološki biomarkerji za poškodbo SKV. Poleg dejavnikov tveganja se po poškodbi SKV, začnejo odvijati nevroplastične spremembe v centralnem živčnem sistemu. Sprva se te spremembe pojavijo na ravni hrbtenjače znotraj refleksnih poti, kasneje pa se začnejo pojavljati višje v CŽS na ravni možganov. Sprememba refleksnih poti vodi v tako imenovano artrogeno mišično inhibicijo, ki povzroči šibkost sprednjih stegenskih mišic. Nevroplastične spremembe CŽS pa se kažejo kot zmanjšana vzdražnost motoričnega korteksa in spremenjeno ponderiranje somatosenzoričnih in vidnih informacij. Te spremembe so lahko vzrok za neuspele rehabilitacije ter velik delež ponovnih poškodb. Prav zaradi tega je pomembno apliciranje principov motoričnega učenja v rehabilitacijo s tem pa omejimo nastanek nevroplastičnih sprememb.
Keywords: Poškodba SKV, živčno-mišične spremembe po poškodbi SKV, senzomotorične spremembe po poškodbi SKV, nevroplastičnost po poškodbi SKV, motorično učenje po poškodbi SKV, živčno-mišični trening in rehabilitacija po poškodbi SKV
Published in ReVIS: 21.05.2024; Views: 134; Downloads: 18
 Full text (586,61 KB) |
2. |
3. |
4. |
5. |
6. Sodobni pristopi k pripravi strategije Cene Štupar – CILJ : magistrska nalogaSanda Jerman, 2023, master's thesis Keywords: znanje, strategija, razvoj, zavod, management znanja, družba znanja, vseživljenjski učni programi, vseživljenjsko učenje
Published in ReVIS: 06.12.2023; Views: 362; Downloads: 13
Full text (1,70 MB) |
7. Razvoj, ovrednotenje in primerjava odločitvenih modelov za napovedovanje delovanja čistilne naprave : diplomska nalogaMarko Štemberger, 2023, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi raziskujemo, kako lahko odločitvene modele v programu Orange
uporabimo za čiščenje odpadne vode. Glavno vprašanje, ki nas zanima, je, kako dobro lahko ti
modeli napovedujejo učinkovitost čistilnih naprav za odpadne vode, še posebej ko gre za
razmerje med različnimi vhodnimi in izhodnimi parametri. Da bi to ugotovili, smo se lotili
kombinacije empirične analize in strojnega učenja. Uporabili smo tri različne algoritme: Neural
Networks (NN), Random Forest (RF) in Naivni Bayes (NB). Da bi še dodatno izboljšali naše
modele, smo vključili tudi algoritem ReliefF, ki nam je pomagal izbrati tiste spremenljivke, ki
najbolj vplivajo na naše rezultate. Glavni cilj naše raziskave je bil razjasniti, kako lahko
odločitveni modeli pomagajo pri čiščenju odpadne vode. Končni cilji so bili jasni: ustvariti
robustne odločitvene modele, preveriti, kako dobro delujejo, in ugotoviti, katere spremenljivke
so ključne za uspešno čiščenje odpadne vode.
Keywords: strojno učenje, nevronske mreže, naključni gozd, naivni Bayes, algoritem ReliefF, odločitveni modeli, Orange
Published in ReVIS: 06.12.2023; Views: 436; Downloads: 33
Full text (3,71 MB) |
8. Štetje prometa s pomočjo umetne inteligence : diplomska nalogaŽan Pogač, 2023, undergraduate thesis Keywords: analiza prometa, konvolucijska nevronska mreža, pretočnost prometa, računalniški vid, strojno učenje, umetna inteligenca, zaznava vozil, promet
Published in ReVIS: 26.10.2023; Views: 508; Downloads: 29
Full text (2,23 MB) |
9. Izobraževanje na daljavo v času epidemije covid-19 v Sloveniji : magistrsko deloRobert Letić, 2023, master's thesis Abstract: V slovenskem šolskem sistemu prevladuje oblika klasičnega izobraževanja, kjer pouk poteka fizično v šoli ob prisotnosti učitelja in učenca. Pred epidemijo covid-19 je v Sloveniji prevladovala klasična oblika izobraževanja v šoli, saj izobraževanje na daljavo ni bilo širše znano vzgojno izobraževalnim zavodom. Vendar pa je s prihodom epidemije in začasnim zaprtjem šol izobraževanje na daljavo postalo edini način izvajanja pouka. Za namen preučevanja, kako so se vzgojno-izobraževalni zavodi spopadali z izvajanjem izobraževanja na daljavo med obdobjem popolnega zaprtja šolskih zavodov, smo v drugem delu magistrske naloge izvedli raziskavo, v sklopu katere smo si zastavili tri raziskovalna vprašanja. Namen magistrskega raziskovalnega dela je ugotoviti, kako so izobraževanje na daljavo zaznavali ravnatelji izbranih srednjih šol v Sloveniji ter kako so usmerjali in organizirali delo v kolektivu v času popolnega zaprtja šol. V magistrskem delu smo uporabili različne metode raziskovanja, pri čemer izpostavljamo sociološko empirično metodo, v sklopu katere smo se poslužili kvalitativne metode raziskovanja. Raziskavo smo izvedli s pomočjo strukturiranega intervjuja z naključno izbranimi ravnatelji srednjih šol iz posamezne statistične regije. Ugotovili smo, da večina ravnateljev meni, da niso imeli dovolj strokovne podpore za izvajanje pouka na daljavo v času epidemije covid-19. Hkrati so bili vsi ravnatelji enotni, da je prehod na izobraževanje na daljavo prinesel številne težave, s katerimi so se šole morale spopasti. Kot najpogostejše težave, ki so jih ravnatelji izpostavili, so bile: računalniška oprema in internetna povezava, praktično izobraževanje ter prepozna navodila pristojnih inštitucij. Izobraževanje na daljavo je v času epidemije covid-19 postala ključna oblika izobraževanja, za katero menimo, da se bo v prihodnosti verjetno še naprej razvijala. Raziskava, ki smo jo izvedli, je poudarila izzive in pomanjkljivosti, s katerimi so se vzgojno-izobraževalni zavodi soočali. Pridobljeni rezultati lahko služijo kot pomembna podlaga stroki pri nadaljnjem raziskovanju in krepitvi digitalnih kompetenc. S tem bodo vzgojno-izobraževalni zavodi bolje pripravljeni na morebitne prihodnje krize, ki zahtevajo izobraževanje na daljavo.
Keywords: izobraževanje, učenje, izobraževanje na daljavo, epidemija covid19, šola, ravnatelji
Published in ReVIS: 09.10.2023; Views: 550; Downloads: 45
Full text (981,76 KB) |
10. Usposabljanje diplomatov : primer SlovenijeMarjetka Kastner, 2023, doctoral dissertation Abstract: Naloga predstavlja jasen pogled na poklic diplomata. Vsebinsko zajema zgodovinski pregled nastankov diplomacije, njeno poslanstvo, razvoj kadrov, postopke izbora kandidatov, vrste diplomacije in seveda nabor znanj, ki jih potrebuje dober diplomat, da lahko kar najbolje in najučinkoviteje opravlja svoje delo. Glede na razvoj tehnologije in globalizacijo, se spremembe na trgu in v okolju odvijajo na dnevni ravni. Nedavno pa se je svet soočil še z eno najmočnejših sprememb v zgodovini človeštva – zdravstveno krizo, ki je zahtevala tudi korenito spremembe pri načinu in izvajanju v različnih poklicih in na različnih ravneh dela. To vsekakor velja tudi za diplomatsko službo, ki je bila v tej situaciji še toliko bolj na udaru. Hitre, odločne reakcije in dobra komunikacija navzven so bile zelo pomembne sestavine, saj so predstavniki vlade in ljudstvo kot ciljna publika pričakovali dnevno sveže in aktualne novice. Svet se je namreč soočil s situacijo, ki ji ni bilo para. Poročanje vladi in zastopanje interesov lastne države pa predstavlja dnevne izzive za vsakega diplomata. Zato vsem, ki so na poti odločitve za delo v diplomaciji lahko napisana naloga služi kot celovita predstavitev tega lepega pa tudi zelo zahtevnega poklica. Predvsem pa je potrebno poudariti opis diplomacije kot znanstvene vede, saj je ta vidik mnogokrat spregledan. Vsekakor pa trdno verjamem, da se bo razvoj znanj, ki jih potreboval diplomat nadaljeval tudi v prihodnje.
Keywords: diplomat, znanje, usposabljanje, zunanja politika, diplomacija, učni program, veleposlaništvo, veleposlanik, komunikacija, učenje
Published in ReVIS: 09.10.2023; Views: 440; Downloads: 37
Full text (9,73 MB) |
