11. Krepitev odpornosti proti stresu na delovnem mestu v občinski upravi : magistrsko deloAna Jurjevčič, 2022, master's thesis Abstract: Skrb za ohranjanje in izboljševanje zdravja zaposlenih je pomembna z vidika posameznikovega profesionalnega uspeha kot tudi z vidika osebnega uspeha. Zdravi zaposleni so koristni za organizacijo, zato bi morala biti skrb za zdravo in urejeno delovno okolje, v katerem se zaposleni dobro počutijo in krepijo svoje zdravje, v katerem je vzpostavljena dobra komunikacija med vsemi zaposlenimi, in kjer je omogočena ustvarjalnost in spontanost zaposlenih, del vsakdanjih prizadevanj vsake organizacije. Zaposleni na delovnem mestu preživijo vsaj 8 ur na dan, zato je pomembno, da se tam dobro počutijo, s čimer se doseže večje zadovoljstvo, boljša motiviranost, produktivnost in učinkovitost zaposlenih. Zdrava delovna mesta lahko pripomorejo k boljšemu poslovanju organizacije, zato je spodbujanje zdravih delovnih mest smiselno, saj prinaša prednosti tudi za delodajalce. Največ stresnih situacij doživimo ponavadi v svojem delovnem okolju, saj tam preživimo skoraj več časa kot v svojem domačem okolju, zato je tudi pojav stresa na delovnem mestu pogostejši. Stres je sestavni del našega življenja, zato se mu ne moremo povsem izogniti. Pri obvladovanju stresa lahko organizacije pomagajo zaposlenim na način, da uvedejo strategije za spreminjanje delovnega okolja, s katerimi bi zmanjšale jakost stresorjev v delovnem okolju. Z uvedbo promocije zdravja na delovnem mestu, katere bistvo je vključenost vseh zaposlenih v sam proces ter upoštevanje njihovih potreb glede organizacije dela in njihovega delovnega mesta, organizacija lahko izboljša svoje delovanje. Pri izvajanju promocije zdravja na delovnem mestu si organizacije pomagajo z izdelavo programa promocije zdravja na delovnem mestu, ki vsebuje ukrepe/aktivnosti ter način spremljanja in vrednotenje le-tega in na podlagi katerega je mogoče izboljšati zdravje in dobro počutje zaposlenih na delovnem mestu.
Keywords: zdravje, stres, organizacija, delovno okolje, delovno mesto, strategije za krepitev odpornosti proti stresu, promocija zdravja na delovnem mestu
Published in ReVIS: 23.11.2022; Views: 723; Downloads: 66
 Full text (2,20 MB) |
12. |
13. POMEN MOTIVACIJE V PROCESU FIZIOTERAPEVTSKE REHABILITACIJE PO MOŽGANSKI KAPIAna Pevec, 2022, undergraduate thesis Abstract: Uvod in namen:. Po možganski kapi se pacienti spoprijemajo z različnimi stopnjami invalidnosti in potrebujejo fizioterapevtsko rehabilitacijo. Posameznike, ki so doživeli možgansko kap, pogosto opisujejo kot apatične, nezainteresirane in brez motivacije. Motivacijske strategije so namenjene spodbujanju k sodelovanju, medtem ko lahko njihova vključitev v rehabilitacijski proces vodi do boljših rezultatov rehabilitacije po možganski kapi. Namen diplomske naloge je s pomočjo literature proučiti pomen motivacije pacienta po možganski kapi v procesu fizioterapevtske rehabilitacije in preveriti učinkovitost motivacijskih strategij. Metode: V diplomski nalogi je v predstavljena strokovna in znanstvena literatura, pridobljena v podatkovnih zbirkah PubMed, COBISS, ScienceDirect, Google Scholar in ResearchGate. Pri izbiri literature smo upoštevali vključitvena in izključitvena merila. Rezultati: Uporaba motivacijskih strategij vpliva na povečanje sodelovanja pacienta po možganski kapi v procesu fizioterapevtske rehabilitacije. Pacienti z visoko stopnjo motivacije imajo boljše rezultate in izid rehabilitacije, medtem ko je motivacija odvisna od več dejavnikov. Uporabnost: Predstavitev učinkovitosti motivacijskih strategij in pomena motivacije v procesu fizioterapevtske rehabilitacije po možganski kapi. Omejitve: Potrebnih je še več raziskav na področju motivacije v procesu rehabilitacije po možganski kapi in učinkovitosti motivacijskih strategij.
Keywords: motivacija za rehabilitacijo po možganski kapi, motivacijske strategije pri rehabilitaciji po kapi, pomen motivacije, motivacijski dejavniki pri pacientih po možganski kapi
Published in ReVIS: 03.02.2022; Views: 1111; Downloads: 104
Full text (469,95 KB) |
14. |
15. Uravnavanje rasti podjetja Mebor s pomočjo portfelj analizeSimon Mesec, 2021, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu obravnavamo družinsko podjetje Mebor. Podjetje je eden večjih evropskih proizvajalcev žagarskih strojev in deluje na več kot 60 trgih po vsem svetu.
Strateške usmeritve podjetja so usmerjenost v visoko stopnjo diferenciacije, razpršenost prodaje na številne trge ter rast prodaje z rednimi in novimi proizvodi. S hitro rastjo se v podjetju pojavljajo težave tako na strateški kot na operativni ravni. Namen diplomskega dela je pripraviti predlog strategije, ki bo omogočila strateško uravnavanje rasti podjetja.
V diplomskem delu preverjamo vprašanja, ali lahko Mebor s podrobnejšim spremljanjem segmentov trga in portfelja proizvodov bolje načrtuje rast ter jo usmeri v izboljšanje strateške pozicije podjetja na trgu. Poudarek je na analizi portfelja proizvodov ter analizi tržne slike. S povezavo ugotovitev pridobivamo jasno sliko o ustreznosti trenutnih strategij podjetja.
Izdelan predlog strategije bo pomagal izboljšati strategijo rasti na ravni podjetja. Prav tako bo pomagal usmeriti rast na prioritetne strateške poslovne enote za izboljšanje tržne pozicije podjetja.
Keywords: rast podjetja, analize portfelja, tržne strategije, strateško načrtovanje, tržna pozicija
Published in ReVIS: 26.10.2021; Views: 1042; Downloads: 31 |
16. |
17. Stresni dejavniki in spoprijemanje s stresom profesionalnih športnikov s kariero v tujini : diplomska naloga visokošolskega univerzitetnega študijskega programa prve stopnjeSara Đukić, 2020, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi smo raziskovali dejavnike in načine spoprijemanja s stresom pri
profesionalnih športnikih ter vpliv selitve v tujino na doživljanje stresa. Zanimalo nas je, ali
selitev v tujino povzroča športnicam in športnikom dodaten stres, kakšni so ti stresorji ter
kako vpliva na spoprijemanje s stresom, predvsem z vidika (odsotnosti) socialne podpore.
V okviru raziskave smo preverili načine spoprijemanja s stresom pri 61 slovenskih aktivnih
profesionalnih športnikih, ki razvijajo svojo kariero v tujini.
Rezultati ankete kažejo, da se večina športnikov v tujini sooča s fiziološkimi ter psihogenimi
stresorji. Pritisk po dobri igri ter odsotnost socialne mreže sta po mnenju športnikov najbolj
stresna dejavnika. Pojavljajo pa se razlike v stopnji doživljanja stresnih dejavnikov glede na
raven tekmovanja, števila let, preživetih v tujini, ter glede na to, s kom živijo. Potrdimo
lahko, da se vrsta stresorjev v tujini razlikuje od stresorjev, ki bremenijo športnike v
domačem okolju, količina stresorjev pa ne. Odzivi na stres so pri anketiranih športnikih
konstruktivni, saj večina anketirancev sprejme situacijo in išče rešitve za njo. Pri strategijah
spoprijemanja v največji meri uporabljajo iskanje socialne pomoči, konfrontacijo ter
pozitivno oceno dogodka. Na zaznamujoče dogodke iz preteklega leta so se najpogosteje
odzivali s fokusiranjem na rešitev problema in nekoliko manj z metodo odmikanja od rešitve
problema. Z vsakim letom v tujini športniki postajajo čustveno bolj stabilni ter seznanjeni z
več strategijami, katere tudi uvajajo pri soočanju s stresom.
Keywords: stres, stresni dejavniki, načini spoprijemanja s stresom, strategije spoprijemanja, diplomske naloge
Published in ReVIS: 13.08.2021; Views: 991; Downloads: 104
Full text (1,28 MB) |
18. Spoprijemanje s stresom pri osebah s kroničnimi vnetnimi črevesnimi boleznimi : magistrska naloga študijskega programa druge stopnjeTina Župan, 2017, master's thesis Abstract: Kronične vnetne črevesne bolezni (KVČB) so trajna vnetna obolenja prebavnega trakta,
predvsem črevesja. Pri nastanku, nihanju in poslabšanju bolezni ima veliko vlogo stres. Zato je
zelo pomembna posameznikova sposobnost za spoprijemanje s stresnimi dogodki.
Spoprijemanje s stresom je definirano kot stalen trud za spreminjanje kognitivnih in vedenjskih
načinov za obvladovanje specifičnih zunanjih in/ali notranjih zahtev, ki so ocenjene kot take,
ki so posamezniku v breme ali celo presegajo njegove spretnosti. Spoprijemanje lahko
raziskujemo na ravni mikro- in makrostrategij. Tujih raziskav na to temo je veliko, vendar v
Sloveniji še ni bilo izvedene nobene takšne. V teoretičnem delu magistrske naloge sta
predstavljeni temi KVČB in spoprijemanja s stresom, empirični del pa se ukvarja z načinom
spoprijemanja s stresom, ki se ga poslužujejo osebe s KVČB v slovenskem prostoru. V ta namen
je uporabljena metoda kvantitativne raziskave, natančneje »Ways of Coping Questionnaire«. V
raziskavo sta za namene primerjave zajeta dva vzorca, poleg skupine oseb s KVČB še skupina
oseb brez KVČB. V empiričnem delu so nadalje predstavljeni zbrani rezultati: osebe s KVČB
kot strategije za spoprijemanje s stresom uporabljajo predvsem načrtovano reševanje problema,
pozitivno prevrednotenje in iskanje socialne podpore. Več uporabljajo problemsko
osredotočenih strategij. Mikrostrategije in makrostrategije, ki jih uporabljajo osebe s KVČB, se
glede na pogostost rabe ne razlikujejo od strategij, ki jih uporabljajo osebe brez KVČB. Izjema
je le pozitivno prevrednotenje, ki se ga statistično pomembno v večji meri poslužujejo osebe
brez KVČB. Pridobljeni rezultati se ujemajo z nekaterimi tujimi raziskavami. Ugotovitve te
magistrske naloge ponujajo teoretično in praktično izhodišče za nadaljnje raziskave in
terapevtske implikacije.
Keywords: kronične bolezni, vnetne črevesne bolezni, stres, strategije, magistrske naloge
Published in ReVIS: 28.07.2021; Views: 843; Downloads: 70
Full text (2,11 MB) |
19. Strategije samopomoči pri obvladovanju anksioznosti : magistrska naloga študijskega programa druge stopnjeEva Manfreda, 2017, master's thesis Abstract: Anksioznost je doživeta kot pretiran strah, kot odziv na bolj ali manj nepomembne dražljaje.
Simptomi anksioznosti se izražajo na telesni, čustveni, miselni in vedenjski ravni. Na telesni
ravni se kažejo kot povišana vzburjenost simpatičnega živčevja; na miselni ravni kot rigidno,
zaskrbljeno, katastrofično razmišljanje; na čustveni ravni osebo spremlja napetost in hromeč
strah, na vedenjski ravni pa uporablja varna vedenja izogibanja, pretiranega nadzora in
pretirane zaskrbljenosti. Anksioznost vzdržuje strah pred ponovnim napadom anksioznosti in
neželenimi posledicami, ki bi jih to stanje lahko povzročilo. Opisane vrste anksioznosti so:
obsesivno kompulzivna motnja, posttravmatska stresna motnja, socialna anksioznost, fobije,
panična motnja in generalizirana anksiozna motnja. Kako bo anksioznost vplivala na življenje
posameznika, je odvisno od odnosa, ki ga razvije do nje. Posameznik lažje shaja z njo, če
sprejme svoja anksiozna in panična doživljanja, ne da bi jih zavračal ali se jim izogibal.
Opisali smo različne možne strategije samopomoči, kot so izpostavljanje, tehnike sprostitve,
preusmerjanja pozornosti, prepoznavanja avtomatskih misli in ustvarjanja alternativnih
interpretacij dogodkov. Z raziskavo smo potrdili domnevo, da posamezniki poskušajo omiliti
doživljanje tesnobe z uporabo bolj ali manj uspešnih načinov spopadanja z njo. Spontano
razvijejo in uporabljajo tehnike samopomoči, podobne tem, ki so v literaturi teoretično
obdelane in se uporabljajo v psihoterapiji. Posamezniki, ki pri spopadanju s svojo
anksioznostjo v večji meri uporabljajo strategije samopomoči in v manjši meri varna vedenja,
so pri obvladovanju svojih težav z anksioznostjo oziroma življenja bolj uspešni.
Keywords: anksioznost, samopomoč, strategije, reševanje problemov, magistrske naloge
Published in ReVIS: 28.07.2021; Views: 1189; Downloads: 92
Full text (1,02 MB) |
20. Evropsko teritorialno sodelovanje na transnacionalni ravni : magistrska nalogaNada Hozjan, 2016, master's thesis Abstract: Zaradi vse večje globalizacije, ki se uveljavlja tudi na območju Evropske unije (EU), se
mobilnost ljudi, blaga in kapitala povečuje, razdalje med prebivalci Unije so vse manjše,
državne meje izginjajo in integracija je v polnem razmahu. Odločitve, ki se sprejemajo danes,
bodo krojile življenjske pogoje generacij za nami. Zato je izrednega pomena, da si države
članice Unije prizadevajo za zagotovitev skladnega razvoja in za zmanjšanje razlik v
razvitosti med posameznimi deli EU. V ta namen EU izvaja kohezijsko politiko, katere
bistven element predstavlja teritorialno transnacionalno sodelovanje kot oblika finančnega
instrumenta Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR). Začetki teritorialnega
sodelovanja segajo v leto 1990, ko je Evropska komisija za doseganje solidarnosti med
različnimi območji EU vzpostavila t. i. Pobude Skupnosti INTERREG. Od finančne
perspektive 2007–2013 dalje pa teritorialno sodelovanje postane samostojen cilj evropske
kohezijske politike, ki svoje delovanje usklajuje in povezuje s programom splošne politike EU
in makroregionalnimi strategijami. Transnacionalni programi podpirajo sodelovanje na
vsebinskih področjih strateškega pomena in tako sooblikujejo skupne razvojne rešitve za
skupne izzive posameznega območja.
Transnacionalno dodano vrednost je moč ovrednotiti s štirimi glavnimi vidiki, ko so:
• usklajeno upravljanje splošnih dobrin, ki so v skupni rabi vsaj treh držav (npr. cestno
omrežje, upravljanje porečij in naravnih habitatov);
• prenos znanja;
• priprava skupnih razvojnih rešitev za skupne izzive;
• usklajevanje politik na transnacionalni ravni.
Slovenija je bila pri vključevanju v programe teritorialno transnacionalnega sodelovanja
vključena že pred vstopom v EU, polnopravno članstvo in pravico do koriščenja finančnih
sredstev ESRR pa je pridobila z vstopom v EU, to je maja leta 2004. Že od vsega začetka pa
slovenski projektni partnerji pišejo zgodbo o uspehu tako po številu odobrenih projektov kot
tudi po obsegu alokacije sredstev.
Keywords: Interreg, programi evropskega sodelovanja, makroregionalne strategije, strateško usmerjen razvoj, magistrske naloge
Published in ReVIS: 27.07.2021; Views: 868; Downloads: 44
Full text (2,58 MB) |
