1. Uredba GDPR (EU) 2016/679 in izrečene globe : magistrsko deloTjaša Marolt, 2023, master's thesis Abstract: Leto 2018 je bilo z vidika varovanja osebnih podatkov prelomno leto, kajti začela je veljati Uredba GDPR (EU) 2016/679. Ţivimo v času, kjer se tehnologija bliskovito širi in razvija, hkrati pa smo priča vse večji globalizaciji sveta. Zaradi vsega prej omenjenega je bilo treba v Evropski uniji zagotoviti in na novo vzpostaviti pravna pravila in poleg tega zastaviti visoko raven varstva, ko govorimo o temeljni človekovi pravici – pravici do zasebnosti (pravici do varstva posameznikovih osebnih podatkov).
Uredba GDPR (EU) 2016/679 je postavila trdnejši okvir varstva osebnih podatkov. V Republiki Sloveniji, čeprav Uredba GDPR (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta velja ţe od leta 2018, nam še vedno ni uspelo prenoviti zakonodaje. Trenutno veljaven zakon na področju varstva osebnih podatkov v Republiki Sloveniji je ZVOP-1, ki se mu čas počasi izteka, saj je nov zakon ZVOP-2 pripravljen na podpis pri Vladi Republike Slovenije. Zakaj je trajalo več kot štiri leta, da bomo dobili nov zakon, in zakaj smo edina evropska drţava, ki še nima ustrezne zakonodaje na področju varstva osebnih podatkov, bom razloţila v nadaljevanju. Uredba GDPR (EU) 2016/679 za kršitve svojih določb predpisuje tudi globe. V magistrskem delu bom predstavila do zdaj najbolj prepoznavne primere in kakšni so zneski izrečenih glob do zdaj. Obravnavala bom tudi vlogo Informacijskega pooblaščenca in v kakšnem poloţaju je trenutno v povezavi z Uredbo GDPR 2016/679.
Keywords: GDPR, ZVOP-1, ZVOP-2, globe, Informacijski pooblaščenec, uredba, varstvo osebnih podatkov
Published in ReVIS: 25.05.2023; Views: 603; Downloads: 59
 Full text (1,15 MB) |
2. Modeliranje procesov poslovanja Agencije za energijo kot vir optimiziranega upravnega poslovanja : magistrsko deloKarina Borko, 2022, master's thesis Abstract: Bistvo vsake organizacije je, da njeno delo poteka karseda optimizirano. Za doseg same optimizacije dela pa je treba upoštevati različne okoliščine, ki vplivajo na to. Javna uprava je velika in kompleksna struktura, ki dela v javno korist, zato je njeno poslovanje tako znotraj kot navzven toliko bolj pomembno. Med javno upravo sodi tudi Agencija za energijo, ki je za doseg optimalnega upravnega poslovanja vezana na uredbe, zakone ipd., predvsem pa na Uredbo o upravnem poslovanju. Čeprav se nam sprva zdi, da je za doseg optimalnega procesa dela precej omejena, pa raziskava kaže
drugače. Optimizirano poslovanje lahko dosežeš tudi z dobro postavljenim modelom procesa samega delovanja organizacije, ne da bi pri tem ne upošteval samih uredb ali zakonov. Vsak dobro postavljen model procesov dela se začne in tudi konča na način, ki si ga organizacija želi. Pot, kako to doseči, pa ni samo odvisna od poteka dela, temveč je odvisna tudi od vsakega zaposlenega dotične organizacije. Vsaka organizacija lahko z dobro postavljenim modelom procesa dela privede delovanje nje
same do optimiziranega poslovanja. Dobro postavljen model procesov dela lahko uporabimo pri vseh organizacijah, če so le-te vezane na podoben način dela in če izhajajo iz iste strukture organizacij, kot je Agencija za energijo, saj smo ugotovili, da ima ta, kadar govorimo o upravnem poslovanju, postavljen model, ki optimizirano vpliva na njeno poslovanje. Model, ki smo ga oblikovali in izboljšali, lahko optimizirano
vpliva na vsako organizacijo javne uprave, kar je bil tudi cilj magistrskega dela.
Keywords: javna uprava, uredba o upravnem poslovanju, upravno poslovanje, Zakon o splošnem upravnem postopku, javne agencije, Agencija za energijo, Microsoft Visio
Published in ReVIS: 27.01.2023; Views: 658; Downloads: 56
Full text (1,31 MB) |
3. Varstvo osebnih podatkov : primerjava ureditve v EU in AvstralijiEva Pegan, 2022, master's thesis Abstract: Informacijska tehnologija se, v zasledovanju vedno večjih človekovih potreb, izjemno hitro razvija, kar na pravnem področju prinaša dodatne izzive in težnje k reguliranju posegov v posameznikove pravice. Sprejem Splošne uredbe o varstvu podatkov oziroma GDPR je močno poostril varovanje posameznikovih osebnih podatkov in zaradi neposredne veljavnosti v vseh državah članicah Evropske unije naredil korak k uresničevanju zastavljene strategije za vzpostavitev enotnega digitalnega trga Evropske unije, katerega namen zagotoviti prosti pretok blaga, oseb, storitev in kapitala, podjetjem in posameznikom pa omogočati lažje opravljanje spletne dejavnosti pod pogoji poštene konkurence in ob visoki ravni varstva potrošnikov in osebnih podatkov, kar bi globalno povečalo konkurenčnost evropskih podjetij v digitalnem gospodarstvu. Osnova navedenega je omogočanje dostopnosti podatkov, katerih varstvo mora biti ustrezno zagotovljeno. Za zagotavljanje ustrezne ravni varstva osebnih podatkov, ki se prenašajo izven območja Evropskega gospodarskega prostora, je treba upoštevati predpisane pogoje za prenos osebnih podatkov, ki jih določa GDPR. Evropska komisija lahko tretjo državo z izvedbenim aktom prepozna kot državo, v kateri je raven varstva osebnih podatkov ustrezno zagotovljena in primerljiva z evropsko. Ker za Avstralijo sklep o ustreznosti ni bil izdan, se prenos podatkov lahko izvede le z dodatnimi zaščitnimi ukrepi. Magistrsko delo temelji predvsem na deskriptivni, analitični in komparativni metodi, kar je omogočalo preučitev in analizo avstralskega pravnega sistema in zakonodaje, ugotovitev v bistvenem enakovredne ravni varstva osebnih podatkov v Avstraliji in nadaljnjo primerjavo in presojo skladnosti z evropskim sistemom varovanja osebnih podatkov. Pri prenosu osebnih podatkov iz Evropske unije je treba zagotoviti ustrezno raven zaščite podatkov, kar vključuje tudi upravljavčevo odgovornost predhodne preučitve pravnega sistema, zakonodaje in praks tretje države. Magistrsko delo je namenjeno vsem deležnikom, ki se bodo srečali z vprašanjem zakonitosti in dopustnosti prenosa osebnih podatkov v Avstralijo, kar je glede na konstanten razvoj mednarodne trgovine in mednarodnega sodelovanja upravičeno pričakovati, poleg tega pa lahko služi kot primer načina preučitve ustreznosti varovanja osebnih podatkov v tretji državi.
Keywords: varstvo osebnih podatkov, GDPR, splošna uredba o varstvu podatkov, Privacy Act 1988, prenos osebnih podatkov, tretje države ali mednarodne organizacije, Avstralija, stopnja varnosti osebnih podatkov
Published in ReVIS: 20.12.2022; Views: 757; Downloads: 59
Full text (780,66 KB) |
4. |
5. Unija kapitalskih trgov : neposredna javna ponudbaJaka Rogelj, 2022, master's thesis Abstract: Eden izmed ciljev Unije kapitalskih trgov je lažja in cenejša uvrstitev malih in srednje velikih podjetij na regulirane trge kapitala. Zaradi tega je bil namen magistrskega dela analizirati zakonodajni okvir Unije kapitalskih trgov, ki se nanaša na področje uvrstitve vrednostnih papirjev na reguliran trg, in ugotoviti, ali je neposredna javna ponudba kot oblika transakcije, ki omogoča vstop na reguliran trg in ki bi ga lahko olajšala pa tudi pocenila, sploh dopustna oziroma izvedljiva v Evropski uniji. V sklopu Unije kapitalskih trgov je bila regulacija uvrstitve na organiziran trg dodobra spremenjena in olajšana, kljub temu pa, kot izhaja iz akcijskega načrta iz leta 2020, po mnenju Evropske komisije še vedno ni povsem zadovoljiva. Zaradi tega menimo, da bi bila lahko rešitev ne le v dodatnem olajševanju regulatornih bremen, ampak tudi v drugačnih tehnikah uvrstitve na javne trge. Prav neposredna javna ponudba bi lahko pomenila rešitev problema likvidnosti javnih trgov ter znižala stroške vstopa na javne trge za mala in srednje velika podjetja. Zaradi tega smo na podlagi študije neposrednih javnih ponudb družb Spotify in Coinbase predstavili tehniko neposredne javne ponudbe ter orisali način uvrstitve družbe na ljubljansko in amsterdamsko borzo. Omejitev pri obravnavi problema je pomenila predvsem pomanjkanje relevantne literature. Unija kapitalskih trgov, še posebej pa neposredna javna ponudba sta novi temi, ki še nista dobro raziskani. Kljub temu smo ugotovili, da je mogoča uspešna izvedba neposredne javne ponudbe tudi na borzah v Evropski uniji. Aplikativna vrednost rezultatov je tako predvsem v potrditvi teze, da je neposredna javna ponudba mogoča, s tem pa je delo podlaga in načrt za izvedbo takšne transakcije v Evropski uniji. Opozorili smo tudi na teme, ki bi bile lahko predmet nadaljnjih raziskav, kot sta na primer odgovornost iz prospekta in posebna družba z namenom prevzema.
Keywords: neposredna javna ponudba, Unija kapitalskih trgov, prva javna ponudba, Uredba o prospektu, underwriter, regulirani trgi, borza
Published in ReVIS: 05.07.2022; Views: 786; Downloads: 79
Full text (723,99 KB) |
6. Pooblaščena oseba za varstvo podatkov znotraj gospodarske družbe : magistrsko deloBarbara Hercigonja Milošević, 2020, master's thesis Abstract: Magistrsko delo zajema ureditev področja varstva osebnih podatkov po sprejeti Splošni uredbi (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov; Uredba), z naslovom %Pooblaščena oseba za varstvo podatkov znotraj gospodarske družbe%. Uredba je nadnacionalni pravni akt in vpliva na domače pravo, zato je že v pripravi novela Zakona o varstvu podatkov (ZVOP-2). Uredbe so pravni akti, ki so neposredno zavezujoče v državah članicah Evropske unije. Uredba se je začela uporabljati 25. 5. 2018 v javnih ustanovah in podjetjih, ki so obdelovalci oziroma upravljalci osebnih podatkov. Prav tako pa se dotika tudi podjetij, ki so in bodo ustanovljena z namenom, da bodo kot posamezniki ali timi, pooblaščeni za varstvo podatkov znotraj drugih gospodarskih družb, saj je tu mogoče najti trend iskanja zaslužka.Pravica do varstva osebnih podatkov je v dobi zelo razvite medijske tehnologije in vdorov v osebna življenja zelo pomembna. Osebne podatke dajemo na vpogled drugim tako zavedno kot morda tudi nezavedno skoraj vsak dan. V delu so predstavljeni razlogi za nastanek Uredbe, nadnacionalna ureditev ter primerjalno pravna ureditev, pooblaščena oseba za varstvo osebnih podatkov, novosti, ki jih prinaša Uredba, implementacija, noveliran ZVOP-2 ter spremembe, ki jih prinaša tako za državni proračun, podjetja kot tudi za posameznike.
Keywords: GDPR, Splošna uredba (EU) 2016/679, ZVOP-2, pooblaščena oseba za varstvo osebnih podatkov, osebni podatki, gospodarske družbe
Published in ReVIS: 09.03.2021; Views: 1421; Downloads: 134
Full text (886,01 KB) |
7. Spremenjen proces obdelovanja osebnih podatkov po uvedbi Splošne uredbe EU o varstvu podatkov (GDPR - General Data Protection Regulation) : Magistrska nalogaSabina Kos, 2021, master's thesis Abstract: Svet se zelo hitro spreminja. Če samo pogledamo, kakšno je stanje danes in kakšno je bilo v začetku leta 2020, lahko vidimo, da je epidemija tako rekoč v trenutku svet zelo spremenila. Ravno tako je na področju informacijske tehnologije. Hiter razvoj in dostopnost informacijske tehnologije sta razloga, da dnevno na spletu pustimo veliko svojih osebnih podatkov, kar prinaša vedno večjo verjetnost zlorab, razne pasti in zaskrbljenost glede varstva osebnih podatkov. Sprememba zakonodaje na področju varstva podatkov je bila potrebna. Uredba GDPR, ki je začela veljati 25. 5. 2018, je prinesla nove pravice in obveznosti posameznikom in vsem organizacijam, ki obdelujejo razne podatke. Uredba GDPR deluje neposredno, kar pomeni, da jo moramo upoštevati tudi v Sloveniji, čeprav še vedno nismo sprejeli Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2), ki bi ga Slovenija morala sprejeti najpozneje dve leti od začetka veljave Uredbe GDPR.
Keywords: Splošna uredba o varstvu podatkov (uredba GDPR), osebni podatek, varnost, ZVOP-1, predlog ZVOP-2, video nadzor, obsežni podatki
Published in ReVIS: 26.01.2021; Views: 2929; Downloads: 167
Full text (795,54 KB) |
8. Pomen pooblaščenca za varstvo osebnih podatkov in analize učinka na varstvo podatkov pri implementaciji in skladnosti podjetij z GDPR, Uredbo 2016/679 : magistrska nalogaMojca Lukše, 2020, master's thesis Abstract: Varnost na področju informacijske tehnologije prinaša vse večjo zaskrbljenost. Z uporabo svetovnega spleta in poslovanja v oblaku prihaja do velikega števila nezanesljivih virov izmenjave in prenosa podatkov, uporabe ranljivih spletnih aplikacij in zlorabe osebnih podatkov. Hiter tehnološki razvoj je botroval k temu, da sta Evropski parlament in Svet po več kot 20 let stari direktivi 95/46/ES o varstvu posameznikov pri obdelavi podatkov sprejela novo Splošno uredbo o varstvu podatkov, ang. General data protection regulation (kratica GDPR), ki ne bo povečala le varstva podatkov, temveč tudi miselnost in ozaveščenost na področju varnosti. Uredba z 99 členi nalaga nove pravice in dolžnosti tako posameznikom kot vsem javnim in zasebnim podjetjem in predstavlja odlično priložnost za ustrezno obravnavo varnosti in varovanja podatkov.
Keywords: Uredba o varstvu podatkov, pooblaščena oseba za varstvo podatkov, ocena učinka, implementacija in skladnost, informacijska varnost
Published in ReVIS: 31.05.2020; Views: 2135; Downloads: 133
Full text (2,78 MB) |
9. |
10. Pravni vidiki videonadzora na delovnem mestu : dileme in kršitveMatija Močnik, 2019, master's thesis Keywords: videonadzor, delovno mesto, osebni podatki, zasebnost, Splošna uredba EU o varstvu podatkov, GDPR, Urad Informacijskega pooblaščenca Republike Slovenije, varstvo osebnih podatkov
Published in ReVIS: 16.01.2020; Views: 2427; Downloads: 139
Full text (858,07 KB) |
