Search the repository

A+ | A- | | SLO | ENG

Abstract: V diplomskem delu je v teoretičnem delu zajet pojem in razvrstitev invalidnosti glede na stopnjo, naravo, vzrok, trajnost in posledice invalidnosti ter pravni status, opisane so človekove pravice povezane z invalidi, zakonodaja in predpisi, kot so Zakon o delovnih razmerjih (ZDR), Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI) v okviru katerega je predvsem pomembna še Uredba o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov, Pravilnik o merilih in postopku za pridobitev statusa invalida, za priznanje pravice do zaposlitvene rehabilitacije in za ocenjevanje zaposlitvenih možnosti invalidov ter o delu rehabilitacijskih komisij, Pravilnik o merilih in postopku za določitev višine subvencije plače za invalide, Pravilnik o invalidskih podjetjih ter Pravilnik o zaposlitvenih centrih, Zakon o izenačevanju možnosti invalidov (ZIMI) in Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2). V delu so opredeljeni tudi ukrepi pri zaposlovanju invalidov, med katere sodijo zaščita pred odpuščanjem, kvotni sistem, rezervirana delovna mesta, subvencija plač, dodatno izobraževanje in usposabljanje invalidov, usposabljanje invalidov pod običajnimi pogoji, usposabljanje na delovnem mestu ter usposabljanje pod posebnimi pogoji. Opisana je tudi zaposlitvena rehabilitacija, katere merila za priznanje in uporabo so zajeta v Zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI), prilagoditev delovnih mest, zaščitna zaposlitev in zaposlitveni centri, podporno zaposlovanje, invalidska podjetja ter zadovoljstvo pri delu. V empiričnem delu pa so s pomočjo grafične predstavitev potrjene ali zavržne hipoteze na področju zaposlovanja invalidov. V raziskavo je zajetih 24 zaposlenih invalidov v izbranem invalidskem podjetju Levas Krško d.o.o., ki so izpolnili anketni vprašalnik.
Keywords: invalidi, zaposlovanje, zakonodaja, kvotni sistem, zaposlitvena rehabilitacija, invalidska podjetja, zadovoljstvo pri delu, diplomske naloge
Published in ReVIS: 28.07.2021; Views: 971; Downloads: 67
Full text (516,37 KB)

Abstract: Nakup nepremičnine je za posameznika velik finančni zalogaj in po navadi enkratno dejanje. Ker na nakupno izbiro vplivajo razmere na trgu in posameznikova čustva, je kupec pri tem izpostavljen velikim tveganjem. Da bi se lahko pri nakupu ustrezno zaščitil, je pomembno, da pozna proces, tveganja in zakonodajo, ki mu omogoča omejitev tveganj, ali da se obrne na ustreznega strokovnjaka. Ugotovili smo, kako se kupci obnašajo pri nakupu nepremičnine in zakaj se tako obnašajo, ter pregledali relevantno zakonodajo, ki ureja promet z nepremičninami. Skozi proces nakupa smo identificirali tveganja ter predstavili ukrepe za omejitev teh tveganj. S pregledom relevantne zakonodaje smo prišli do ugotovitve, da je za nakup nepremičnine potrebno poznavanje več različnih zakonov. Zato ni presenetljivo, da smo z anketiranjem kupcev nepremičnin med drugim tudi ugotovili, da večina nima potrebnega znanja za varno izvedbo nakupa nepremičnine. Žal se je v raziskavi potrdila bojazen, da si kupci kljub neznanju pri nakupu ne poiščejo pomoči ustreznega strokovnjaka. V delu smo dokazali, da je razen manjših pomanjkljivosti v Republiki Sloveniji zakonodaja za zaščito kupca pri nakupu nepremičnine ustrezna. Težava je v tem, da je razpršena in kompleksna ter s tem za povprečnega kupca prezahtevna. Ker se je izkazalo, da je ozaveščenost kupcev o nevarnostih, ki se jim pri nakupu nepremičnine izpostavijo, nezadostna, menimo, da bi lahko država zakonsko poskrbela za obveznost angažiranja strokovnjaka, kadar kupec nima ustreznega znanja oz. izobrazbe
Keywords: nakup nepremičnine, tveganja kupcev nepremičnin, varstvo kupcev nepremičnin, trg nepremičnin, zakonodaja
Published in ReVIS: 27.07.2021; Views: 1028; Downloads: 130
Full text (981,56 KB)

Abstract: Kiti so izjemno pomemben dejavnik v morskem ekosistemu. Z njihovim izumrtjem bi se posledično porušila celotna prehranjevalna veriga morskih živali. Meso kitov (tudi maščobo, olje in kosti) se je dolga leta uporabljalo za prehrano na več območjih sveta, saj je kitolov v človeški zgodovini prisoten že iz časov neolitika. Pretiran kitolov je v desetletjih po drugi svetovni vojni pripeljal nekatere vrste kitov do izumrtja, zato se je v istem obdobju pričelo porajati zanimanje za njihovo ohranitev. Leta 1946 je v Londonu sledil podpis Mednarodne konvencije o ureditvi kitolova. Na podlagi te konvencije se je kasneje v Washingtonu D.C. ustanovila Mednarodna komisija za kitolov (IWC). Tudi zakonodaja Evropske unije ščiti vse vrste kitov pred namerno motnjo, ulovom ali ubitjem. Danska je kot članica Evropske unije primorana spoštovati tovrstno zakonodajo, vendar se na njenem avtonomnem območju Ferskih otokov, ki so sicer odvisno ozemlje Danske, še vedno prakticira tradicionalni kitolov, t. i. grindadráp. Kitolovci Ferskih otokov se sklicujejo na svojo tradicijo in zakone, ki jim omogočajo legalen uboj. V diplomski nalogi s primerjalno metodo predstavljam problematiko neskladnosti med zakonodajo Evropske unije in zakonodajo Ferskih otokov. Pri tej problematiki se poraja tudi vprašanje, ali ima Danska pravno obveznost ustaviti kitolov na Ferskih otokih
Keywords: kitolov, grindadráp, zakonodaja, Danska, Ferski otoki
Published in ReVIS: 23.07.2021; Views: 951; Downloads: 108
Full text (809,46 KB)

Abstract: Po Ustavi RS je zasebna lastnina temeljna človekova pravica, zato mora država ustvariti možnost, da osebe to pravico pridobijo in da jo tudi obdržijo, da jo imajo. Ob osamosvojitvi Republike Slovenije je država s sprejetjem več zakonov zagotovila ukinitev dotakratni družbeni lastnini in začetek poti tržnega gospodarstva. Obveznost države se je torej kazala v spremembi zakonodaje, za nas, državljane, pa je to pomenilo priložnost in odgovornost, da pridobimo (povrnemo) lastnino na premoženju in da zanjo skrbimo, tudi na področju stanovanj, saj stanovanje danes ni več pravica, za katero je bila dolžna skrbeti država, kot je bilo to v času družbene lastnine, ampak država to skrb prenaša na nas, državljane. Enako velja za kmetijska zemljišča in gozdove, za vsa stavbna zemljišča in tudi za vse drugo premoženje, ki ima znanega lastnika. Tako kot pri vsaki %revolucionarni% spremembi smo tudi pri preobrazbi družbene lastnine in pri sprejetju ZDen, ZZad, SZ, ZLNDL % naleteli na to, da obstajajo zagovorniki novega sistema in tudi njegovi nasprotniki. Zagovorniki so/smo bili namreč navdušeni nad preoblikovanjem družbene lastnine v lastnino z znanim titularjem. Lahko pa rečem, da smo bili malo manj navdušeni nad sprejetjem zakonodaje, zlasti omenjene. Res je, da je na primer ZLNDL dotakratno pravico uporabe na zemljišču v družbeni lastnini preprosto spremenil v lastninsko pravico z vsemi upravičenji, ki iz nje izhajajo. Nasprotniki oziroma skeptiki, med katere se tudi sama prištevam, pa so, to danes lahko upravičeno rečem, poudarili problem popolnega zajema vseh primerov, pri katerih lahko pride do spora glede dejanskega imetnika pravice uporabe in določanja obsega uporabe zemljišča. Spor se jasno ni pokazal takoj, ampak se razsežnost tranzicijskih zakonov kaže danes, ko se na stvarnem področju nepremičnin ureja dejansko in formalnopravno lastništvo tega, mogoče tudi v posledici pričakovanega sprejetja davka na nepremičnine, saj bo treba uskladiti zemljiškoknjižno in tudi dejansko stanje. Je pa tudi dejstvo, da bi po skoraj 30 letih od formalne ukinitve družbene lastnine mogoče lahko pričakovali, da se proces preoblikovanja družbene lastnine vendarle konča. Očitno ni tako, saj je mogoče ob prebiranju v tej nalogi analizirane sodne prakse ugotoviti, da se ne glede na težnjo po končanju privatizacije ustvarja nova sodna praksa, ki sicer še ni potrjena na Ustavnem sodišču RS, glede katere menimo, da nikakor ni usmerjena v končanje obdobja privatizacije, ampak v ustvarjanje novih sodnih sporov. To je nedvoumno mogoče poudariti na področju denacionalizacije in tudi procesa lastninjenja premoženja. Kljub sprejetju več zakonov, ki so usmerjeni v končanje obdobja tranzicije, je s preverjanjem v zemljiški knjigi in dejanskega stanja v naravi mogoče ugotoviti, da postopkom še ni videti konca. Proces preoblikovanja družbene lastnine se gotovo lahko konča glede na danes sprejeto zakonodajo in z upoštevanjem večinske enotne sodne prakse. Tako bo vi mogoče dokazati temelj pravne države in zdrave družbe, Slovenija je namreč pravna in socialna država, kar pomeni, da mora zagotavljati pravni red in socialno varnost.
Keywords: sodni spor, privatizacija, zakonodaja
Published in ReVIS: 15.06.2021; Views: 1181; Downloads: 119
Full text (1,56 MB)

Keywords: samoevalvacija, kakovost, poslovna poročila, zakonodaja
Published in ReVIS: 20.01.2021; Views: 1031; Downloads: 58
Full text (860,77 KB)