121. |
122. |
123. Ukrepi Evropske unije v boju proti trgovini z ljudmiMateja Cep, 2019 Opis: Diplomsko delo obravnava tematiko trgovine z ljudmi, ki je prisotna na vseh celinah tako razvitega kot manj razvitega sveta. Skozi zgodovino je bilo trgovanje z ljudmi vedno del človeštva. Šele v zadnjih dvajsetih letih se Evropska unija bolj intenzivno spopada s tem problemom. V teh letih je bilo sprejetih veliko ukrepov, ki se s problemom soočajo večplastno in resno. Evropska unija s svojimi načrti in vzpostavitvijo institucij, ki se podrobneje ukvarja s trgovino z ljudmi, pomembno vpliva na nacionalno zakonodajo držav članic. Opazimo lahko večje spremembe v zakonodaji in pravni praksi, ki prispevajo k poenotenju pojma. Aktivno se s problemom soočajo tako vladne kot nevladne organizacije, ki imajo pomembno vlogo predvsem s kompanijami ozaveščanja ljudi. Trgovina z ljudmi se pojavlja v različnih oblikah. Tok trgovanja običajno poteka iz ekonomsko šibkejših držav v bolj bogate države. Najbolj razširjena pojavna oblika je spolno izkoriščanje. Kriminalizacija ali dekriminalizacija prostitucije ne vplivata na številke trgovine z ljudmi. Trgovci z ljudmi se samo prilagodijo na sistem. Države Evropske unije so za žrtve lahko države izvora, tranzita in tudi končne destinacije. Evropska unija je v nekaj letih zelo napredovala s svojimi načrti, instrumenti in ukrepi za boj proti trgovini z ljudmi, pa vendar je na tem področju še veliko delu.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 01.07.2019; Ogledov: 2461; Prenosov: 166
 Celotno besedilo (709,78 KB) |
124. Standardi ustavnih ureditev držav "novih demokracij"Mateja Cep, 2021 Opis: Demokracija je kot vsi družbeni pojavi, interpretativen pojem, katerega vsebina je odvisna od institucionaliziranih praks. Oblikovanje ustavnih sistemov je za državo eden izmed bistvenih temeljev, ki morajo biti trdno in kvalitetno postavljeni. Na teh temeljih se namreč uresničujejo ustavne vrednote v praksi. V začetku devetdesetih let so se države družbeno in politično transformirale. Krog držav, ki ga bomo skozi magistrsko delo analizirali, tudi skozi sodno prakso njihovih ustavnih sodišč, uvrščamo med države ''novih demokracij''. To so Armenija, Azerbajdžan, Belorusija, Kazahstan, Kirgizistan, Mongolija, Ruska federacija, Tadžikistan, Turkmenistan in Uzbekistan. Navedene države so se bistveno geografsko in politično spremenile po razpadu Sovjetske zveze.1 Vzpostavitev trajnega miru, po koncu vojne je bil ideal, ki so ga začele vztrajno zasledovati vse države, hkrati pa so se izbrane države znašle pred pomembno nalogo, ki jo prinese sprejetje ustave za državo. Skozi magistrsko delo bomo natančno pregledali izbrane države in strnili bistvene standarde, ki jih zasledujejo skozi pravni sistem. Določnost in jasnost pravnih norm namreč bistvena za uvajanje učinkovitega sistema. Novoustanovljene države se srečujejo tudi s potrebami na novoustanovljenih demokratičnih vrednot, ki se srečajo s splošnimi, že ustaljenimi demokratičnimi vrednotami.2 Pri oblikovanju pravne države imajo pomembno vlogo tudi posvetovalne institucije, ki pomagajo mladim demokracijam s sodelovanjem in deljenjem izkušenj. Kot univerzalni dejavnik demokratizacije družbe in države, organi za ustavno presojo veljajo za ključni člen družbe in pravne države, zato bomo analizirali tudi njihovo vlogo in bistven doprinos pri oblikovanju ustave.3
Najdeno v: osebi
Ključne besede: ustavno pravo, države novih demokracij, ustavni standardi, beneška komisija, evrazijsko združenje organov za presojo ustavnosti
Objavljeno: 09.07.2021; Ogledov: 931; Prenosov: 84
Celotno besedilo (1,51 MB) |
125. Obdavčitev dohodka iz zaposlitve slovenskih sezonskih delavcev, ki so doseženi v AvstrijiMateja Pernuš, 2019 Opis: Obravnavamo obdavčitev sezonskih migrantov, davčnih rezidentov Republike Slovenije. Zaposlitev v Avstriji nam vsem državljanom Evropske unije omogoča ena od štirih temeljnih ekonomskih svoboščin na notranjem trgu EU, prost pretok oseb. Na podlagi dohodkov iz zaposlitve smo dolžni plačevati davke. Delavci migranti so zavezani za plačilo dohodnine po t. i. "načelu obdavčitve po svetovnem dohodku". Zaradi tega bi lahko prišlo do dvojne obdavčitve, zato imajo države sklenjene Konvencije o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka in premoženja. Ker ni harmonizacije davkov, je področje neposrednih davkov v pristojnosti držav članic EU. Raziskujemo, ali se dnevne ter sezonske delavce migrante obravnava enako, vezano na Zakon o dohodnini in na Zakon o davčnem postopku, in ali so za svoje delo dvojno oz. dodatno obdavčeni. V pomoč so nam različne raziskovalne metode, z deskriptivno metodo predstavimo teorijo. Raziskovanja se lotimo deduktivno, hipotezi sta zasnovani sistematično. Z metodo deskripcije predstavimo dejstva, pomaga nam pri razčlenjevanju opredelitve pojma delavec migrant. Z analitično metodo iz razpoložljivih virov razberemo relevantne informacije. Rezultate povzamemo z metodo kompilacije. Z razlagalno metodo obrazložimo posamezne navedbe in dejstva. V zaključku z normativno metodo ovrednotimo pridobljene rezultate. Vseskozi pa si pomagamo z metodo neposredne udeležbe. Zaključujemo, da so delavci migranti obdavčeni dvakrat, prvič v državi zaposlitve ter ponovno, za razliko v davku, v državi rezidentstva. Težko pa govorimo o dvojni obdavčitvi, gre namreč za dodatno obdavčitev. Potrebno je spremeniti Zakon o dohodnini ter odpraviti sporno dodatno obdavčevanje. Obstaja tudi možnost spremembe mednarodne pogodbe z Avstrijo. Naloga odpira več možnosti nadaljnjega raziskovanja.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 12.11.2019; Ogledov: 2396; Prenosov: 178
Celotno besedilo (2,25 MB) |
126. |
127. |
128. |
129. |
130. |
