161. |
162. |
163. Digitalni vplivnežiMateja Strupeh, 2021 Opis: Živimo v hitro razvijajočem se svetu, kjer so spletna omrežja na voljo vsakomur. Dovolj je že prijava in že smo v virtualnem svetu, kjer je vse mogoče. Zato smo v sklopu magistrske naloge s pomočjo virov, literature, ankete, intervjujev in primerjave raziskali, ali so digitalni vplivneži zgled ali samo novodobni prodajalci. Med drugim smo ugotovili, da sledilci ne verjamejo vsega, kar vplivneži objavijo, in kadar so te objave polne materialističnih in podarjenih stvari, pri večini nimajo vpliva na njihovo počutje. Komentarji sledilcev so predvsem iskreni, se pa najdejo tudi posamezniki, ki se na podlagi objavljene vsebine odločijo, ali bodo iskreno komentirali. Zanimanje glede določene tematike je največkrat razlog, da začnejo s sledenjem vplivneža, znatiželjnost in predlog prijatelja pa sta tudi razloga, ki pritegneta novega sledilca. Vplivneži delno objavljajo z namenom, da bi pridobili sledilce in ustvarili sodelovanje s podjetji. Zato mora vplivnež imeti karizmo in temo, ki jo potem skozi objave razvija. Predvsem pa je pomembno, da je pri svojih objavah konsistenten ter vztrajen.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: YouTube, Instagram, Blog, Facebook, digitalni vplivnežI, sledilci
Objavljeno: 03.12.2021; Ogledov: 1263; Prenosov: 134
 Celotno besedilo (2,20 MB) |
164. Slovenski model imenovanja in razreševanja ministrovMateja Sklepić, 2020 Opis: Minister je visok državni politik, zaradi njegove dvojne vloge pa se ga pogosto vidi kot nek vezni člen med upravo in politiko. Dvojna vloga ministra izhaja iz dejstva, da je na eni strani član vlade, na drugi strani pa kot član državne uprave predstavlja ministrstvo in vodi posamezni resor. V okviru svojega ministrstva opravlja upravne naloge na enem ali več upravnih področjih, njegove naloge pa lahko podrobneje določi vlada z uredbo. V vladi je trenutno 14 ministrov z resorjem ter 2 ministra brez resorja. Posamezni minister lahko od svoje funkcije kadarkoli odstopi. Imenovanje in razrešitev ministra sta urejena v ustavi kot najvišjem pravnem aktu Republike Slovenije ter v Zakonu o vladi. Položaj ministrov je odvisen od modela organizacije državne oblasti. Slovenija ima v skladu z ustavno ureditvijo od leta 1991 parlamentarni sistem, ki se zgleduje po nemški ureditvi. Slovenija je torej kot parlamentarna republika država, v kateri ima oblast ljudstvo. Oblast v državi izvršujejo državljani in državljanke neposredno in z volitvami, in sicer po načelu delitve oblasti. Za Slovenijo je značilen močan položaj izvršilne veje oblasti, torej vlade in predsednika vlade, ter izredno šibek položaj predsednika republike. Vlada ima namreč v državi največjo moč, šef države pa je v okviru svojih pristojnosti dokaj šibek. Poleg izvršilne veje oblasti pa se oblast v Sloveniji deli še na zakonodajno in sodno vejo. Te veje oblasti so zaradi medsebojnega nadzora med seboj ločene. Ta delitev temelji na teoriji o delitvi oblasti, ki jo je najglasneje artikuliral Montesquieu. Gre za idejo, da oblast v družbeni skupnosti ne sme biti osredotočena v rokah enega oziroma ožje skupine, saj bi tako lahko prišlo do zlorabe oblasti. Temu mehanizmu nadzora s tujko pravimo »checks and balances«, torej zavore in ravnovesja.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: minister, imenovanje, razrešitev, funkcionar, ministrstvo, vlada, parlament, državni zbor, državni svet, delitev oblasti, organizacija oblasti, izvršilna funkcija, zakonodajna funkcija
Objavljeno: 30.12.2021; Ogledov: 1021; Prenosov: 0 |
165. |
166. Globalni dogovor o beguncihMateja Zalar, 2021 Opis: Magistrsko delo obravnava Globalni dogovor o beguncih in mednarodno pravno ureditev na področju zaščite beguncev, ki se je začela s sprejetjem Konvencije o statusu beguncev leta 1951. Poleg dogovora in konvencije delo obravnava začetke in delovanje Agencije ZN za begunce (UNHCR), opravljen je kratek pregled vzrokov za begunstvo in kakšna je situacija na področju begunstva danes. Opravljena je primerjava med Globalnim dogovorom o beguncih in Konvencijo o statusu beguncev ter pregled sprememb* na področju varstva beguncev na nivoju OZN in EU. Pri raziskovanju so bile uporabljene osnovne metode družboslovnega raziskovanja: zgodovinsko deskriptivna metoda, opis, primerjava, normativno-dogmatična metoda, analiza, sinteza, ocena in komentar. Cilj raziskave je bil opraviti analizo in primerjavo Konvencijo o statusu beguncev z Globalnim dogovorom o beguncih in preveriti, ali je Globalni dogovor o beguncih pravilna smer za nadaljnje spremembe in poenotenje zakonodaje na področju begunstva. Raziskovanje je podalo odgovor, da je Konvencija o statusu beguncev zagotovila beguncem pravice in državam gostiteljicam naložila nekatere dolžnosti, Globalni dogovor o beguncih pa poskuša zajeti, kako te pravice in dolžnosti izvajati v praksi. Dogovor kot tak ni pravno zavezujoč akt, ampak temelji predvsem na politični volji. Delo in rezultati lahko služijo kot osnova za strategijo zaščite beguncev.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: globalni dogovor o beguncih, Konvencija o statusu beguncev, Agencija ZN za begunce, Newyorška deklaracija, spremembe
Objavljeno: 28.06.2022; Ogledov: 785; Prenosov: 49
Celotno besedilo (1,06 MB) |
167. Vključevanje starejših odraslih v izredno srednješolsko izobraževanjeMateja Peterca, 2021 Opis: V magistrskem delu smo preučili, zakaj se starostna skupina starejših odraslih, ki so stari vsaj 45 let in imajo osnovnošolsko ali nižjo poklicno izobrazbo, ne vključuje v izredno srednješolsko izobraževanje v zadostni meri. Iz različnih zornih kotov smo preučili razloge, ki jim to preprečujejo, kljub temu da bi s tem bili bolj konkurenčni na trgu dela. Cilj srednješolskega izobraževanja odraslih v Republiki Sloveniji je namreč povečanje deleža prebivalcev z dokončano štiriletno srednjo šolo, ki se je izkazala kot tista stopnja izobrazbe, ki zagotavlja večjo zaposljivost. V sklopu raziskovanja smo preučili izvedeni projekt Dvig izobrazbene ravni, ki se sofinancira iz Evropskega socialnega sklada, analizirali aktualne statistične podatke iz uradnih šolskih evidenc pristojnega ministrstva ter izvedli anketo šolajočih udeležencev v izobraževanju odraslih v šolskem letu 2019/20 in intervju s predstavniki pristojnega ministrstva in različnih javnih zavodov za izobraževanje odraslih. Ugotovili smo, da se starejši odrasli, ki nimajo dokončane srednje šole, vključujejo v izobraževalni proces v zelo majhnem obsegu, in sicer približno v 10 % deležu vseh vpisanih. Ocenjujemo, da bi z ustreznim financiranjem novih projektov starejše odrasle spodbudili k večji vključitvi v srednješolsko izobraževanje.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: izobraževanje odraslih, formalno izobraževanje, srednješolsko izobraževanje, politika izobraževanja odraslih
Objavljeno: 06.07.2022; Ogledov: 837; Prenosov: 69
Celotno besedilo (1,57 MB) |
168. Ugotavljanje pridelka zrnja pri dveh sortah pšenice v letu 2022 na ekološki kmetiji KoncMateja Kalan, 2022 Najdeno v: osebi
Ključne besede: ekološka pridelava, tehnologija pridelave, pridelek zrnja, kakovost zrnja, ozimna pšenica, razraščanje, kolenčenje, klasenje, dolžina klasa, število zrn, teža zrn v klasu
Objavljeno: 13.12.2022; Ogledov: 662; Prenosov: 53
 Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
|
169. |
170. |
