171. Uporaba "otrok-vojakov" v luči mednarodnega pravaPetja Milješić, 2020 Opis: Skozi zgodovino je bila uporaba otrok v oboroženih spopadih vedno prisotna, tako v pomožnih kot tudi v direktnih vlogah. V mednarodnem pravu se prvič pojavi potreba po zaščiti otrokovih pravic z Ženevsko konvencijo o otrokovih pravicah leta 1924. Kasneje se je varstvo poglobilo in leta 1977 se v obeh protokolih k Ženevski konvenciji izpostavi rekrutiranje in uporabo otrok v spopadih. Leta 1989 Konvencija o otrokovih pravicah prvič definira otroka kot vsako osebo, mlajšo od 18 let. S Konvencijo 182 je Mednarodna organizacija dela leta 1999 uvrstila obvezno rekrutiranje mlajših od 18 let med najhujše oblike otroškega dela. Leta 2000 je bil sprejet Izbirni protokol h Konvenciji o otrokovih pravicah iz leta 1989 glede udeležbe otrok v oboroženih spopadih ali OPAC. Težava je, da postavlja dvojne standarde, ene za vladne oborožene sile, druge za nevladne oborožene skupine. Leta 2002 Rimski statut uvrsti rekrutiranje in uporabo otrok, mlajših od 15 let, med vojne zločine. S Pariškimi načeli in Pariškimi zavezami iz leta 2007 so se za "otroke-vojake" zavzele države, mednarodne in nevladne organizacije iz celega sveta, na čelu z Unicefom. Zasnovali so osnovo, ki nalaga nove smernice in praktične ukrepe v skladu z novejšimi mednarodnimi standardi, za izpust, razorožitev in reintegracijo. Odgovorne za rekrutiranje je obsodilo Mednarodno kazensko sodišče. Posebno sodišče za Sierro Leone pa je imelo pristojnost tudi nad "otroki-vojaki", starimi 15-18 let. Na te otroke je treba gledati kot na žrtve in jih obravnavati z dostojanstvom ter si prizadevati za njihovo reintegracijo.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: otroci vojaki, mednarodno pravo, oboroženi spopadi, otrokove pravice
Objavljeno: 11.01.2021; Ogledov: 1526; Prenosov: 192
 Celotno besedilo (465,23 KB) |
172. Splošna deklaracija človekovih pravicLina Sadar, 2020 Opis: Splošna deklaracija človekovih pravic je najpomembnejši dokument na področju varstva človekovih pravic, ki ga je sprejela Organizacija združenih narodov. Deklaracijo je sprejela in razglasila Generalna skupščina Združenih narodov 10. decembra 1948 v Parizu. Njen poglavitni avtor je John Peters Humphrey, pri pisanju pa so sodelovali tudi drugi avtorji. Deklaracija je kot ključen dokument prva v zgodovini dosegla, da se je mednarodno dogovorilo in priznalo, da se človekove pravice in temeljne svoboščine nanašajo na vsakogar in so prisotne vsepovsod. Sestavljena je iz preambule in 30-ih členov. Najpomebnejše načelo je načelo univerzalnosti, ki ga prav ta Deklaracija poudari prvič in je temelj prava človekovih pravic. Človekove pravice so prirojene in pripadajo vsakomur ne glede na spol, raso, narodnost, jezik, nacionalno ali etnično pripadnost, ali katero koli drugo osebno okoliščino. Splošna deklaracija človekovih pravic ni formalni instrument, a so ga kljub temu v praksi prevzele skoraj vse države sveta. Dokaz, da so posamezni deli Deklaracije skozi čas postali običajno pravo, je, da se večina držav sveta v svojih aktih sklicuje prav nanjo. Ena izmed teh držav je tudi Slovenija.V nadaljevanju bomo podrobneje opisali, kako se ta raba kaže v slovenskih aktih. Prvi dokaz je viden v Ustavi Republike Slovenije, kjer imamo podrobneje in natančneje opisane vse človekove pravice in temeljne svoboščine, katerih vir je prav Deklaracija.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: človekove pravice, Splošna deklaracija človekovih pravic, OZN, Ustava RS
Objavljeno: 13.01.2021; Ogledov: 2255; Prenosov: 200
Celotno besedilo (305,20 KB) |
173. Temeljna načela sodobnega mednarodnega prava in prepoved uporabe oborožene sile v času 1. svetovne vojneNina Žitnik, 2020 Opis: Delo v prvem sklopu temelji na problematiki upravičenosti uporabe oborožene sile v današnjem času in v času prve svetovne vojne. Današnji čas opredeljuje sodobno mednarodno pravo z mnogimi pravnimi akti, ki vsebujejo natančna in jasna pravila o uporabi oborožene sile in imajo naravo ius cogens. Poleg mednarodnih pravil pa vsaka država predpisuje tudi svoja nacionalna pravila o delovanju oboroženih sil. Danes je uporaba oborožene sile več kot dovolj pojasnjena in razložena v mnogih pravnih aktih. V času prve svetovne vojne in po njej pravni akti, ki bi opredeljevali oboroženo silo, še niso obstajali, zaradi pomanjkanja le-teh niti ne moremo govoriti o tedanjih pravilih načela ius cogens. Velik zgodovinski premik je prinesel novosti in potrebo po sprejetju in po natančnejših določilih pravil, ki so danes obvezujoča za vse države, ki na kakršenkoli način vstopajo v medsebojne odnose. Drugi sklop diplomskega dela pa zahteva pojasnitev pravil ius cogens sodobnega mednarodnega prava, pravil, katera je prinesla sama potreba po njihovem zapisu, zaradi globljega in vse večjega sodelovanja med suverenimi državami.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: prva svetovna vojna, uporaba oborožene sile, ius cogens, ius dispositivum, OZN
Objavljeno: 16.02.2021; Ogledov: 1549; Prenosov: 117
Celotno besedilo (402,76 KB) |
174. Analiza nekaterih bolj odmevnih zahtevkov Slovencev pred Evropskim sodiščem za človekove praviceSeverina Železnik, 2020 Opis: Naloga obravnava položaj Republike Slovenije in njenih sodnih organov v očeh Evropskega sodišča za človekove pravice. Skozi nekatere najodmevnejše primere, ki so bili zoper Slovenijo vloženi pred Sodiščem, želi predstaviti pomanjkljivosti sodne prakse v Sloveniji, zaradi katerih so sledile obsodilne sodbe ESČP. Tako s statističnimi metodami kot z metodo kompilacije literature, ki se je s to tematiko poglobljeno ukvarjala, smo preverjali, katere so bile tiste kršitve, ki so jih tožniki Sloveniji najpogosteje očitali, zanimalo nas je tudi, ali je šlo v večini primerov zgolj za eno kršitev ali več, nazadnje pa nas je zanimalo še, ali ima sodna praksa ESČP precedenčni vpliv na odločitve slovenskih sodnih organov. Ker se je ob koncu proučevanja izkazalo, da se število vloženih pritožb na ESČP zoper Republiko Slovenijo skozi leta zmanjšuje, lahko ugotovimo, da gre Slovenija s svojimi izboljšavami v sodnem sistemu v pravo smer, saj se vedno bolj zaveda pomembnosti poznavanja in upoštevanja določil EKČP. Prav tako se sodbe slovenskih sodišč vedno pogosteje navezujejo na sodno prakso ESČP, kar brez dvoma izboljšuje trenutno precej slab položaj Slovenije znotraj Sveta Evrope.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: človekove pravice, Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, Svet Evrope, Evropsko sodišče za človekove pravice
Objavljeno: 09.03.2021; Ogledov: 1690; Prenosov: 118
Celotno besedilo (623,30 KB) |
175. Mednarodno okoljsko pravni vidiki problema prenaseljenostiMaja Matičič, 2020 Opis: Svetovno okolje se vedno hitreje spreminja % gozdovi izginjajo, gladina morja se dviga, ledeniki se topijo, zrak in voda pa postajata vedno bolj onesnažena. Vendar pa se okolje ne spreminja le samo od sebe. Velik del krivde za okoljsko problematiko nosimo ljudje, in sicer že zaradi števila, ki nas danes živi na svetu. Trenutno nas je že skoraj 7,8 milijarde, to število pa kljub upadanju stopnje rodnosti vztrajno narašča. Tako stanje ne omogoča več trajnostnega obnavljanja okolja % prenaseljenost pa tudi same potrošne navade ljudi so namreč dejavniki, ki škodujejo zdravemu okolju. Namen tega diplomskega dela je bilo v prvem delu vzpostaviti povezavo med prenaseljenostjo in okoljskimi izzivi ter v drugem delu raziskati, kakšne so možnosti reševanja problematike. To je bilo storjeno preko analize svetovnega prebivalstva in raziskav številnih mednarodnih organizacij. Ugotovila sem, da je število prebivalstva zares dejavnik, ki negativno vpliva na okolje, ter da se kljub vedno glasnejšemu opozarjanju s strani okoljevarstvenikov na negativen vpliv prenaseljenosti zakonodajalci zaradi strahu pred pretiranimi ukrepi in poseganjem v posameznikove človekove pravice, reševanju vprašanja izogibajo. Mednarodne organizacije sicer opozarjajo na težave in poskušajo reševati problematiko, vendar pa so pri tem omejene na suverene odločitve držav, človekove pravice in podobno. Direktnih hitrih rešitev torej ni % na vseh ljudeh je družbena obveznost, da poskrbimo za to, da se o prenaseljenosti začne bolj resno govoriti in opozarjati na okoljske posledice, ki jih ljudje povzročamo s prekomernim razmnoževanjem in prekomerno potrošnjo dobrin.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: okoljsko pravo, prenaseljenost, populacijska politika, mednarodno pravo, demografske spremembe
Objavljeno: 09.03.2021; Ogledov: 1199; Prenosov: 107
Celotno besedilo (1,96 MB) |
176. Predstavitev in analiza sodbe US RS v zadevi "Titova cesta"Neža Špenko, 2020 Opis: V diplomskem delu je obravnavana in predstavljena sodba Ustavnega sodišča v zadevi %Titova cesta%. Sprva je na konkretnih primerih analiziran komunistični režim kot eden od totalitarnih režimov, v katerem so se množično kršile človekove pravice in temeljne svoboščine, katerih osrednje mesto zavzema človekovo dostojanstvo. Med drugimi je predstavljen tudi vpogled v dogodke, ki jih je doživela pobudnica, katere pravni interes je bil s strani sodišča spoznan in na tej podlagi se je začel postopek. Pregledan je mednarodni pogled na spoštovanje človekovega dostojanstva kot pravno-etičnega temelja. Sledi ugotavljanje nezdružljivosti komunističnega režima z evropskimi standardi na splošno in nato še z demokratično pravno državo preko ustavnosodne presoje Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Pregled postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti pred Ustavnim sodišče RS v zadevi %Titova cesta% se začne z analizo odloka Mestne občine Ljubljana, s katerim so se nekatere ceste in ulice preimenovale v Titovo cesto. Sledi dejanski pregled postopka in analiza sodbe, ki temelji na obrazložitvi Ustavnega sodišča, s poudarki na simbolnem pomenu Josipa Broza Tita kot vodje komunističnega režima. Pred zaključkom so predstavljena še ločena mnenja ustavnih sodnikov, ki so v predmetni sodbi odločali, s poudarki, ki prikazujejo raznolikost med njimi.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: Ustavno sodišče Republike Slovenije, "Titova cesta", Josip Broz Tito, človekovo dostojanstvo, simbolni pomen
Objavljeno: 09.03.2021; Ogledov: 1694; Prenosov: 193
Celotno besedilo (787,37 KB) |
177. Evropsko sodišče v Luksemburgu (pristojnost, delo in problemi)Martina Fakin, 2020 Opis: Evropsko sodišče v Luksemburgu (pogosteje poimenovano z nazivom Sodišče Evropske unije) je bilo ustanovljeno leta 1952. Opravlja naloge v sklopu sodne prakse ter skrbi za enotno razlago in uporabo prava Evropske unije v državah članicah. Magistrsko delo z uporabo deskriptivne, zgodovinske, analitične in induktivne metode predstavlja pregledno in strnjeno analizo Sodišča Evropske unije in njegovega delovanja s poudarkom na pomenu, ki ga imajo odločitve le-tega na razvoj pravnega reda Evropske unije. V magistrskem delu so sprva opisani nastanek in sestava Sodišča Evropske unije ter njegove pristojnosti. Po opisu postopkov pred Sodiščem Evropske unije so izpostavljene pomembnejše zadeve iz sodne prakse z analizo le-teh. Ugotovljeno je bilo, da je sodna praksa Sodišča Evropske unije soustvarjala pravo Evropske unije in da je veliko odločitev ustvarilo pomembne posledice za življenje evropskih državljanov. Nato se magistrsko delo posveča vlogi Sodišča Evropske unije na področju varstva človekovih pravic. Sodišče Evropske unije se je sprva otepalo pristojnosti odločanja na tem področju, kasneje pa je veliko pripomoglo k temu, da je danes varovanje človekovih pravic v Evropski uniji osrednjega pomena. Na koncu magistrskega dela nastopi analiza učinkovitosti sodnega varstva za posameznike na primeru dopustnosti ničnostne tožbe. Analiza se osredotoča na primerjavo dopustnosti ničnostne tožbe pred sprejetjem in po sprejetju Lizbonske pogodbe z ugotovitvijo, da je dostop do Sodišča Evropske unije za posameznike tudi po uvedbi sprememb iz Lizbonske pogodbe omejen zaradi strogega pogoja posamičnega nanašanja.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: Sodišče Evropske unije, Evropska unija, sodna praksa Sodišča- Evropske unije, varovanje človekovih pravic, ničnostna tožba
Objavljeno: 09.03.2021; Ogledov: 1906; Prenosov: 221
Celotno besedilo (665,99 KB) |
178. Vpliv mednarodnega jedrskega prava na državno suverenostMartin Hrup, 2020 Opis: Jedrska energija predstavlja vir koristi za človeka, hkrati pa tudi izjemno nevarnost, v ko ni uporabljena v miroljubne namene. Iz tega razloga je izjemnega pomena regulacija uporabe jedrske energije ter vzpostavitev mehanizmov, ki omogočajo učinkovit nadzor nad uporabo jedrskega materiala. Takšna regulacija pa neizogibno trči ob državno suverenost. Države so prisiljene v samoomejevanje izvrševanja suverenih pravic, da bi dosegle osnovna cilja regulacije % enakopravno izkoriščanje jedrske energije in kolektivno varnost. Metode pravne razlage so uporabljene za analizo mednarodnih pogodb, zgodovinska metoda za predstavitev razvoja jedrskega prava. Logične metode so uporabljene za identifikacijo pravic, ki državi pripadajo kot suvereni entiteti. Metodi analize in sinteze sta uporabljeni za predstavitev suverenosti in jedrskega prava ter iskanje vzorcev poseganja jedrskega prava v suverenost. Metodi indukcije in dedukcije sta uporabljeni za analizo splošnega vpliva mednarodnega jedrskega prava na državno suverenost in analizo vplivov na suverenost Slovenije. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali mednarodno jedrsko pravo posega v državno suverenost. Rezultati raziskave pokažejo, da mednarodno jedrsko pravo posega v državno suverenost, da je rezultat samoomejevanja držav, predvsem z namenom zagotavljanja kolektivne varnosti, in da med drugim posega v nekatere temeljne pravice države. Magistrsko delo ponuja nov, bolj celovit pogled na vpliv mednarodnega jedrskega prava na državno suverenost in predstavlja uporaben prispevek k teoriji. Analizo je bilo potrebno omejiti na izbrane pravne vire, vendar kljub temu zajema vsa temeljna področja jedrskega prava % jedrsko varnost, pomoč v primeru jedrske nesreče in izmenjavo informacij, odgovornost za jedrsko škodo in preprečevanje proliferacije jedrskega orožja.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: suverenost, omejevanje suverenosti, mednarodno pravo, jedrsko pravo, jedrska energija
Objavljeno: 10.03.2021; Ogledov: 1731; Prenosov: 177
Celotno besedilo (3,21 MB) |
179. Diplomatska zaščita družbenikov gospodarskih družbDamjan Mihevc, 2020 Opis: Institut diplomatske zaščite se je oblikoval skozi stoletja in je v zadnjem obdobju dozorel za to, da ga države preko postopka kodifikacije v Organizaciji združenih narodov (OZN) sprejmejo v obliki konvencije, ki bi jo kasneje države tudi ratificirale. S tem bi ta institut postal pravno zavezujoč za vse te države, kar bi vneslo v mednarodno gospodarstvo in trgovino zaščito, ki jo potrebujejo pravni in fizični subjekti pri delovanju v tujih državah. V tej doktorski disertaciji se je poskušalo predstaviti predvsem institut diplomatske zaščite z vidika družbenikov gospodarskih družb. Predstavilo se je dosedanjo prakso Meddržavnega sodišča v Haagu (ICJ) in postopek kodifikacije, ki je potekala v okviru Komisije za mednarodno pravo pri OZN (ILC). Sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja je postopek kodifikacije dobil velik zagon, ki je pripeljal do tega, da je bil v okviru OZN sprejet celo Osnutek členov o diplomatski zaščiti (DADP). Vendar pa so se, morda tudi zaradi gospodarske krize, ki se je začela leta 2008, stališča držav spremenila oz. postala vsaj bolj zadržana. Države, ki so do takrat aktivno podpirale postopek kodifikacije instituta diplomatske zaščite, so od takrat naprej začele zavzemati bolj zadržana stališča glede nadaljnjega postopka kodifikacije. Doktorska disertacija predstavlja in analizira stališča držav skozi potek kodifikacije v okviru OZN ter stališča mednarodnopravne stroke v povezavi s posameznimi pomembnimi primeri, ki so se že vodili pred Meddržavnim sodiščem v zvezi z družbeniki gospodarskih družb. Ravno tako prikaže vpliv teh primerov na oblikovanje osnutka členov o diplomatski zaščiti in njegovo kasnejšo uporabo v praksi Meddržavnega sodišča v zvezi z obravnavanjem družbenikov.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: gospodarske družbe, mednarodno pravo, meddržavna sodišča, kodifikacija
Objavljeno: 04.06.2021; Ogledov: 1172; Prenosov: 0 |
180. Je ISIS država?Eva Lukančič, 2020 Opis: V diplomskem delu je predstavljeno, kaj je ISIS in opredelitev vprašanja, ali je ISIS oz. danes IS, priznana kot država. 1. člen Montevidejske konference določa štiri kriterije za nastanek nove države. To so prebivalstvo, ozemlje, lastna vlada in sposobnost sodelovanja z drugimi državami. Pri nastajanju držav pa ima prav tako zelo pomembno vlogo mednarodno pravo, ki pa ga ISIS pravno ne upošteva. V prvem delu diplomske naloge so postavljene tri hipoteze, ki bodo s pravno analitično metodo potrjene ali zavržene. V osrednjem delu je predstavljen pojem mednarodnega prava in zakaj je pomemben pri nastajanju novih držav. Opisana so načela mednarodnega prava, na katerih temelji mednarodni red in jih morajo spoštovati vse države v mednarodnih odnosih. Prav tako je opisano, katere kriterije država potrebuje za nastanek in kako se prizna novo nastalo državo. V osrednjem delu je predstavljena tudi ISIS, in sicer kako je nastala in se skozi zgodovino razvijala. Opredeljeno je, od kje se ISIS financira, kaj je njen cilj, s čim dosegajo svoje cilje in kako izvajajo medijsko propagando za pridobivanje novih pripadnikov. Za dosego svojih ciljev uporabljajo tudi terorizem, s katerim pa kršijo človekove pravice. V nadaljevanju je zato predstavljen tudi pojem terorizma, njegove značilnosti in kršenje človekovih pravic. Ker pa terorizem krši mednarodno pravo, je opisano tudi, kako se mednarodna skupnost bori proti terorizmu in kršenju človekovih pravic. Evropski parlament je sprejel številne resolucije na temo človekovih pravic in Islamske države. V okviru opredeljenih resolucij Evropskega parlamenta je v zadnjem delu diplomskega dela opravljena pravna analitična metoda
Najdeno v: osebi
Ključne besede: ISIS, mednarodno pravo, država, nastanek države, človekove pravice
Objavljeno: 19.07.2021; Ogledov: 1051; Prenosov: 100
Celotno besedilo (682,25 KB) |
