31. Integracija brainspotting terapije v kognitivno-vedenjsko terapijoSilva Knez, 2023 Opis: Integracija psihoterapij pomeni združevanje različnih pristopov v celovito terapijo, ki omogoča bolj učinkovito terapevtsko obravnavo klientov. Namen integracije je uporabiti najboljše elemente posameznega pristopa, ki se dopolnjujejo in lahko skupaj bolj učinkovito naslavljajo individualne potrebe klientov. V praksi je integracija psihoterapij že dobro uveljavljena, saj terapevti tako prilagajajo terapijo glede na potrebe klientov. S tem se poveča učinkovitost terapevtske obravnave in poveča možnost pozitivnega izida terapije.
V magistrski nalogi smo raziskovali, ali je integracija brainspotting terapije v kognitivno-vedenjsko terapijo smiselna iz vidika učinkovitosti terapevtskega procesa. V teoretičnem delu naloge smo s pomočjo podatkov, zbranih iz strokovne literature, najprej podrobno predstavili oba pristopa, izpostavili pomen in namen integracije psihoterapij ter opredelili, kaj je psihološka travma in travmatični spomin ter kakšne so njihove posledice.
V empiričnem delu smo predstavili rezultate, ki so bili zbrani z uporabo vprašalnika z odprtimi vprašanji. Rezultati predstavljajo odgovore štirinajstih terapevtov, ki pri svojem delu vsaj deset let izvajajo kognitivno-vedenjsko terapijo in vsaj tri leta brainspotting terapijo. Analiza predstavljenih odgovorov je potrdila našo domnevo, da terapevti vidijo možnosti integracije brainspotting terapije v kognitivno-vedenjsko terapijo ter da ima vsak psihoterapevtski pristop tako prednosti kot slabosti in da je tovrstna integracija učinkovita pri določenih težavah klientov, predvsem tistih, ki so povezane s travmo in travmatičnim spominom, medtem ko pri nekaterih težavah oziroma klientih tovrstna integracija ni primerna oziroma ne povečuje učinkovitosti kognitivno-vedenjske terapije, kot so težje duševne težave, demenca, otroci, mlajši od 12 let, osebe s poškodbo možganov in podobno.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: integracija, kognitivno-vedenjska terapija, brainspotting terapija, psihološka travma, travmatični spomin
Objavljeno: 07.07.2023; Ogledov: 412; Prenosov: 33
 Celotno besedilo (1,69 MB) |
32. Vpliv vibracijske terapije na zapoznelo mišično bolečinoMetka Benčan, 2023 Opis: Zapoznelo mišično bolečino (ZMB) lahko opredelimo kot preobremenitveno mišično okvaro. Odraža se z bolečino in drugimi omejujočimi simptomi, ki nastanejo po predhodni, predvsem ekscentrični obremenitvi. Namen diplomske naloge je s pregledom strokovne literature proučiti vpliv vibracijske terapije celotnega telesa na ZMB in določiti učinkovitost lokalne vibracijske terapije pri odpravi simptomov ZMB. Metode: Sistematični pregled literature, pridobljene v elektronskih podatkovnih zbirkah PubMed in Cochrane Library. Rezultati: V pregled smo vključili 18 raziskav, pri čemer jih je 11 proučevalo vpliv vibracij celotnega telesa (VCT), 7 pa učinkovitost lokalne vibracijske terapije (LVT). Avtorji so najpogosteje ugotavljali, da VCT lajšajo zapoznelo bolečino, hitreje zmanjšajo raven krvnih pokazateljev mišičnih poškodb, zmanjšajo občutek mišične zategnjenosti in blažijo začasno izgubo mišične moči. Uspešnost terapije je odvisna od uporabljenih parametrov vibracij. LVT se je izkazala za učinkovito metodo lajšanja zapoznele mišične bolečine. Uporabnost: Vibracijska terapija statistično učinkovito lajša ZMB in z njo povezane težave. Omejitve: Avtorji raziskav ne opredelijo ustreznih parametrov vibracijske terapije ali pa so ti pomanjkljivi. Raziskave vključujejo majhno število preiskovancev, kakovost nekaterih vključenih raziskav pa je nizka, zato so potrebne dodatne, metodološko kakovostnejše raziskave.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: zapoznela mišična bolečina, ekscentrične poškodbe mišic, vibracijska terapija
Objavljeno: 10.10.2023; Ogledov: 419; Prenosov: 30
Celotno besedilo (986,40 KB) |
33. Učinki zdravljenja s fizioterapevtskimi metodami pri zamrznjeni ramiLarisa Nina Breznik, 2023 Opis: KLJUČNE INFORMACIJE O DELU
BREZNIK, Larisa Nina: Učinki zdravljenja s fizioterapevtskimi metodami pri zamrznjeni rami
Uvod in namen: Adhezivni kapsulitis je pogost sindrom, ki prizadene ramenski sklep. Namen diplomskega dela je bil predstaviti učinkovitost manualnih tehnik pri zdravljenju adhezivnega kapsulitisa ter ugotoviti njihov vpliv na bolečino, sklepno gibljivost in funkcionalnost. Proučili smo učinkovitost zdravljenja s kortikosteroidnimi injekcijami v kombinaciji s fizioterapevtsko obravnavo.
Metode: V sklopu raziskovanja pri pisanju diplomskega dela smo proučili tujo in domačo strokovno ter znanstveno literaturo. Raziskave smo iskali v podatkovnih bazah PubMed, Web of Science, Google Scholar in COBISS.
Rezultati: S pregledom literature smo v analizo raziskav vključili 18 člankov in ugotovili, da so manualne tehnike učinkovite in pogosto uporabljene pri zdravljenju adhezivnega kapsulitisa. Ugotovili smo, da lahko s kortikosteroidnimi injekcijami učinkovito zmanjšamo bolečino in izboljšamo gibljivost pri pacientih z adhezivnim kapsulitisom, vendar le v krajšem časovnem obdobju. Uporabnost: Bodoči raziskovalci bodo lahko naše ugotovitve uporabili za bolj natančne in manj pomanjkljivo izvedene raziskave in s tem dosegli bolj zanesljive rezultate. Omejitve: Rezultati nekaterih vključenih raziskav so manj zanesljivi zaradi majhnega števila vključenih pacientov in nenatančnega opisovanja meritvenih postopkov ali uporabe nezanesljivih meritvenih pripomočkov.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: adhezivni kapsulitis, sindrom zamrznjene rame, fizioterapevtska obravnava, manualna terapija, mobilizacijske tehnike, kortikosteroidne injekcije.
Objavljeno: 10.10.2023; Ogledov: 480; Prenosov: 39
Celotno besedilo (1,25 MB) |
34. |
35. PACIENT S SOMATOSENZORNIM TINITUSOM IN FIZIOTERAPEVTSKA OBRAVNAVANejc Mikič, 2023 Opis: Tinitus je simptom, ki ga označuje zaznava zvoka, ki ni povzročen s strani zunanjega dražljaja. V blažji obliki se pojavlja pri 10–15 odstotkih prebivalstva, v hujši obliki pa pri približno enem odstotku in lahko vodi do nastanka utesnjenosti, depresije ali celo samomora. Strošek zdravljenja tega nadležnega simptoma je ocenjen na 600–1544 EUR, čeprav ga trenutno bolj zakrivamo in ne odpravljamo. Prevladujoča oblika tinitusa je subjektivni tinitus, ki ga zaznava zgolj prizadeta oseba. Somatosenzorna oblika subjektivnega tinitusa je povezana z disfunkcijo vratu ali čeljusti, zato je nanjo s fizioterapijo možno vplivati. Ker trenutno v nobenih smernicah za zdravljenje tinitusa ne omenjajo fizioterapije, smo pregledali znanstveno literaturo na tem področju in ugotovili, da je bilo narejenih več raziskav, ki pričajo o učinkovitosti fizioterapije pri zdravljenju subjektivnega somatosenzornega tinitusa. Obstaja zadostno število kakovostnih randomiziranih raziskav, da lahko trdimo, da fizioterapevtska obravnava s pomočjo KT, manualne terapije, terapije miofascialnih prožilnih točk, laserja in TENS-a lahko pomaga ali celo odpravi somatosenzorno obliko tinitusa. Na podlagi pridobljenih rezultatov priporočamo, da se paciente z diagnozo subjektivnega somatosenzornega tinitusa napoti k fizioterapevtu. Za določitev najučinkovitejše možne fizioterapevtske obravnave za zdravljenje pacientov s somatosenzornim tinitusom predlagamo izvedbo več kakovostnih randomiziranih raziskav s tega področja.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Tinitus, manualna terapija, fizioterapija
Objavljeno: 21.11.2023; Ogledov: 361; Prenosov: 23
Celotno besedilo (1,19 MB) |
36. |
37. |
38. |
39. |
40. PRIPOROČILA IN OMEJITVE REHABILITACIJE KOLENSKEGA SKLEPA Z OKLUZIJSKO TERAPIJOTom Zorec, 2023 Opis: Okluzijska terapija postaja vse pomembnejši del ortopedske rehabilitacije, saj obeta fizične izboljšave mišic in pospeševanje okrevanja okončin po poškodbah in ortopedskih operacijah. Okluzijska terapija je povezana s funkcionalnimi, fizioloških in celičnimi funkcijami, ki imajo vpliv na mišice, podobno kot pri treningu moči proti uporu s težkimi obremenitvami. Ugotovili so, da kombinacija okluzijske terapije in treninga moči proti uporu z nizkimi obremenitvami omogoča večje ali enake učinke kot trening s težkimi obremenitvami. Možnost treniranja z nizkimi obremenitvami dovoljuje izvajanje rehabilitacijskega protokola skoraj vsakemu posamezniku. Govorimo o obremenitvah, ki predstavljajo 30 procentov enega maksimalnega dviga, ki ga premore posameznik. S takšno obremenitvijo kasneje izvajamo vadbeni protokol s 3. serijami po 15 ponovitev in zadnjo serijo s 30. ponovitvami ali celo do mišične odpovedi. Vadbeni protokol lahko zajema samo eno vajo ali je sestavljen iz več njih. Protokole uresničujemo z vajami v zaprti kinetični verigi na trenažerjih, kjer lahko zelo preprosto nadziramo velikosti obremenitve. Treniranje v varnem območju daje pacientom občutek zaupanja in dodatno motivacijo, saj rehabilitacija poteka bolj tekoče in brez neprijetnih zapletov. Prav tako se terapevt lažje osredotoča na pravilnost izvajanja vadbenega protokola in mu omogoča hitrejše napredovanje na kompleksnejše vaje v odprti kinetični verigi. Pogost primer, s katerim se srečamo v času rehabilitacije, je prekomerna bolečina in prisotnost otekline, kar podaljša potek in hitrost rehabilitacije. Z dodano okluzijsko terapijo dosežemo izboljšanje stanja. Učinki so opazni hitro in ponekod so jih zabeležili že po eni sami intervenciji. Za doseganje optimalnih rezultatov se priporoča trajanje rehabilitacijskega protokola med 6 in 8 tedni, z 2 krat tedensko intervencijo. Tak način treniranja dovoljuje, da ima telo zadosten čas za regeneracijo in večji izkoristek terapije za doseganje mišične hipertrofije. Največje razlike smo opazili pri starejših pacientih in v zgodnji rehabilitaciji, ko je bil trening proti uporu s težkimi obremenitvami neizvedljiv. Ugodne učinke terapije z okluzijsko terapijo smo opazili tudi pri zelo treniranih športnikih v primerjavi s tradicionalno rehabilitacijo. Točen mehanizem delovanja okluzijske terapije še ni popolnoma raziskan. Potrebe po individualizaciji programa vsakemu posamezniku niso jasno zastavljene v rehabilitacijskem protokolu, zapisane so samo smernice obremenitve, število ponovitev in trajanje protokola. Kljub temu je okluzijska terapija metoda, uporabna za širok spekter poškodb in po operacijah spodnjih okončin. Marsikdo se je spraševal po varnostnih pogojih in preventivnih ukrepih te metode. Varnost je zagotovljena z uporabo Dopplerjevega ultrazvoka, ki je v novejših aparaturah za ustvarjanje okluzijske terapije prisoten in konstantno spremlja arterijski pritisk, saj s pomočjo tega nadzoruje in spreminja velikost okluzijskega pritiska. Z implementacijo okluzijske terapije v fizioterapevtske obravnave, bi lahko dosegali hitrejše rezultate rehabilitacije in s tem hitrejšo vrnitev v aktiven vsakdan. Z odkrivanjem novih metod terapije in izpopolnjevanjem obstoječih rehabilitacijskih praks, razvijamo fizioterapevtsko stroko in omogočamo novim generacijam večje razumevanje procesov rehabilitacije in jim ponujamo nova orodja za celostno obravnavanje pacientov.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Okluzijska terapija, rehabilitacija, kolenski sklep
Objavljeno: 23.04.2024; Ogledov: 167; Prenosov: 6
Celotno besedilo (1,50 MB) |
