41. |
42. |
43. |
44. Družbena sprejemljivost umeščanja jedrskih objektov v SlovenijiAleš Zajc, 2010 Opis: Magistrska naloga obravnava načine iskanja družbene sprejemljivosti jedrskih objektov v
Sloveniji, z vidika države kot lastnika jedrskega (ih) objekta (ov) in umeščevalca v prostor, z
vidika sosednje in domicilne lokalne skupnosti, v kateri je že umeščen jedrski objekt (NEK),
in v katero se umešča še drugi ter z vidika predstavnikov v lokalnih partnerstvih, kateri so
hkrati tudi sosednji in neposredni prebivalci obstoječega jedrskega objekta (NEK) in potrjene
lokacije naslednjega jedrskega objekta (odlagališča NSRAO). Tako v teoretičnem, kot v
empiričnem delu, nam je bilo vodilo obravnavane tematike proces iskanja družbene
sprejemljivosti za umeščanje odlagališča NSRAO na lokaciji Vrbina, v občini Krško.
Rezultati raziskave so delno potrdili že znane ugotovitve iz predhodnih študij in
javnomnenjskih raziskav, dodatno pa smo z analizo odnosov in razmerij med vsemi zgoraj
navedenimi akterji pridobili nova spoznanja. Analiza je zavzemala ustreznost jedrske energije
za reševanje problemov z energijo v Sloveniji, tveganja povezana z jedrsko energijo, učinke
jedrskih objektov na lokalno okolje, sobivanje lokalne skupnosti z jedrskim objektom,
poglede na možnosti umeščanja dodatnih jedrskih objektov, koristnost in prihodnost
lokalnega partnerstva, vlogo države in lokalne skupnosti pri umeščanju jedrskih objektov ter
poglede na čim boljšo družbeno sprejemljivost jedrskih objektov v prihodnosti.
Med najpomembnejše zaključke naloge bi lahko uvrstili dejstva, da izvedena raziskava kaže
prevladujoče negativno stališče udeležencev na lokalni ravni do novih jedrskih objektov.
Odnosi med glavnimi protagonisti procesa umeščanja in iskanja družbene sprejemljivosti za
odlagališče NSRAO niso bili dovolj transparentni in institucionalizirani. Evidenten
tehnokratski pristop pri umeščanju odlagališča NSRAO bi bilo v bodoče potrebno zamenjati z
bolj demokratičnim in komunikativnim, nadomestila in kompenzacije za lokalno skupnost pa
ne bi smela imeti dvojnega (protislovnega) učinka. Dobro koordinirana, smiselna, fleksibilna
in diferencirana komunikacijska kampanja je nujen pogoj za uspešno izveden celotni proces
iskanja družbene sprejemljivosti. Večina raziskovalnih vprašanj v nalogi je bila v celoti ali
delno, pod določenimi pogoji, potrjenih, na postavljena vprašanja pa smo dobili pričakovane
odgovore.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: družbena sprejemljivost, jedrski objekti, tveganja, učinki jedrskih objektov, država, lokalna skupnost, lokalno partnerstvo
Objavljeno: 07.06.2021; Ogledov: 1052; Prenosov: 58
 Celotno besedilo (1010,04 KB) |
45. Primerjava poravnalnih svetov in mediacije v lokalni skupnostiRebecca Kavčič, 2021 Opis: Različne življenjske izkušnje, načini dojemanja in karakterji ljudi so razlog, da se v času življenja nihče ne more izogniti konfliktom. Sprte stranke imajo na voljo sodno reševanje spora ali pa različne metode alternativnega reševanja sporov. V vsaki družbi se izoblikujejo drugačni izvensodni načini reševanja sporov, prilagojeni trenutnim družbenim razmeram, miselnosti in organiziranosti družbe. 1 Poravnalni sveti v krajevnih skupnostih so bili neke vrste predhodniki mediacije v lokalni skupnosti, saj je ta prevzela njihovo nalogo v današnjem svetu. Kasneje se je razširila mediacija. Pomen in vlogo krajevnih skupnosti so pri nas prevzele občine kot %temeljna lokalna samoupravna skupnost%. Mediacija v lokalni skupnosti omogoča, da lokalno prebivalstvo svoja nesoglasja rešuje na konstruktiven način in ohranja dobre medosebne odnose, kar je bistveno za uspešno (so)delovanje in razvoj lokalne skupnosti. Spodbuja tudi družabnost, saj s tem, ko odpira prostor interakciji in soočenju, omogoča oživljanje komunikacije med posamezniki in skupinami, ki sestavljajo lokalno skupnost.2 Pri obeh obravnavanih oblikah alternativnega reševanja sporov veliko oviro predstavlja slaba obveščenost ljudi o prednostih teh postopkov. S primerjavo in kritično oceno smo uspeli povezati razloge za dolgoročen neuspeh poravnalnih svetov s trenutnimi ovirami pri implementaciji mediacije v lokalno skupnost. Ugotovitve opozarjajo na to, da gre mediacija v lokalni skupnosti v veliki meri po poti, ki so jo tlakovali poravnalni sveti, zato bo potrebno, da bi se izognili ponovnemu neuspehu, za dolgoročen uspeh pri implementaciji in vpeljavi med lokalno prebivalstvo narediti korak naprej v smislu promocije, izobraževanja ljudi in zagotavljanja strokovnosti mediatorjev ter poskrbeti za pravno regulacijo bistvenih elementov
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: poravnalni sveti, krajevna skupnost, mediacija v lokalni skupnosti, lokalna samouprava, spor
Objavljeno: 23.07.2021; Ogledov: 1877; Prenosov: 126
Celotno besedilo (1,71 MB) |
46. Družbeno odgovorno komuniciranje Nuklearne elektrarne Krško z zunanjimi deležnikiMilan Simončič, 2014 Opis: Raziskovalno vprašanje (RV): Vse več organizacij se danes zaveda pomena družbeno odgovornega odnosa do okolja in javnosti, vedno več ljudi širše družbe se zanima za kakovostno komunikacijo z organizacijami, ki so del lokalnih skupnosti. V magistrski nalogi nas zanima odgovor na raziskovalno vprašanje, ki se glasi: %Kako naj komunicira Nuklearna elektrarna Krško, da bodo zadovoljeni kriteriji dru žbene odgovornosti do zunanjih deležnikov?%. Namen: Namen in cilji raziskovanja so ugotoviti pričakova nja in stopnjo zadovoljstva pomembnih zunanjih deležnikov z družbeno odgovorno komunikacijo z Nuklearno elektrarno Krško, definirati primeren način komunikacije in po iskati morebitne priložnosti za izboljšave. V raziskavo smo vključili zunanje deležnike: lokaln o skupnost Občine Krško, politično javnost Posavja, novinarje ter društva % nevladne o rganizacije, ki v Sloveniji delujejo v javnem interesu na področju okolja ali ohranjanja n arave. Metoda: V raziskavi je sodelovalo 254 udeležencev, od tega večina (160) predstavnikov lokalne skupnosti Občine Krško. Za testiranje posta vljenih hipotez smo uporabili anketo, ki smo jo sestavili z namenom raziskave in s katero sm o preverjali pričakovanja glede komunikacije, zadovoljstvo in komunikacijske poti. Anketo smo poslali preko elektronske pošte z vabilom in povezavo na anketni vprašalnik. Podatke smo nato obdelali s pomočjo različnih statističnih metod. Uporabili smo metode deskriptivne statistike in neparametrične statistične teste. Rezultati: Pokazali so, kakšna so pričakovanja in kakšna je s topnja zadovoljstva štirih skupin zunanjih deležnikov z družbeno odgovorno komunikaci jo organizacije. Na osnovi tega smo definirali primeren komunikacijski model in predlag ali področja za izboljšave. Organizacija: Ugotovljena pričakovanja in stopnja zadovoljstva zunanjih deležnikov s komunikacijo so pomembna informacija, ki jo bo organizacija uporabila pri svoji dolgoročni strategiji s ciljem upoštevanja interesov širše dru žbe. Družba: Pridobila je odgovor glede pričakovanj in zadovolj stva zunanjih deležnikov s komunikacijo z Nuklearno elektrarno Krško. Originalnost: To je prva tovrstna raziskava za Nuklearno elektra rno Krško, tudi za druge jedrske elektrarne nismo našli podobnih raziskav. Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Omejili smo se zgolj na en element družbene odgovornosti, ki ga organizacija izvaja, tj. družbe no odgovorno komuniciranje z zunanjimi deležniki. V raziskavi so sodelovali štirje zunanji deležniki. Omejitev je tudi to, da je bilo največ udeležencev predstavnikov lokalne skupnosti oz. da skupine v vzorcu niso bile številčno izenačene. Nadaljnje raziskave gredo lahko v smeri proučevanja še drugih elementov družbene odgovornosti, ki jih Nuklearna elektrarna Krško udejanja v praksi ali pa se raziskavo razširi tudi na druge zunanje in notranje deležnike, npr. dobavitelje, mednarodne organizacije, s katerimi elektrarna intenzivno komunicira, zaposlene.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: družbena odgovornost, zaupanje, lokalna skupnost, politična javnost, novinarji, javni interes, okolje, ohranjanje narave, magistrske naloge
Objavljeno: 19.08.2021; Ogledov: 1243; Prenosov: 78
Celotno besedilo (8,90 MB) |
47. |
48. |
49. Kadrovanje v izbranih lokalnih skupnostihPetra Okorn, 2022 Opis: Diplomsko delo obravnava kadrovanje v organih lokalnih skupnosti ter primerja proces in postopke kadrovanja v treh izbranih slovenskih občinah. Na doseganje zastavljenih ciljev organizacije pomembno vpliva ustrezna in pravilna izbira kadrov, ki morajo delovati strokovno, neodvisno in zakonito. Zbiranje podatkov je potekalo z intervjujem s tremi kadrovniki na obravnavanih občinah. Z njim smo pridobili osnovne informacije glede pridobivanja kadrov, kako poteka njihov izbor in katere metode pri tem uporabljajo. Uporabili smo tudi anonimni anketni vprašalnik, do katerega so zaposleni na obravnavanih občinah dostopali v elektronski obliki. Z vprašalnikom smo raziskali načine in metode, s katerimi so bili zaposleni izbrani in kako so izbirni postopki potekali, poleg tega smo podatke primerjali med izbranimi občinami.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: kadrovanje, načrtovanje kadrov, pridobivanje kadrov, izbor kadrov, kadri, zaposleni, uslužbenec, lokalna skupnost.
Objavljeno: 13.06.2022; Ogledov: 707; Prenosov: 52
Celotno besedilo (1,30 MB) |
50. Občina Kobarid v očeh občanovNataša Hvala Ivančič, 2021 Opis: V magistrskem delu z naslovom Občina Kobarid v očeh občanov je raziskano in analizirano stanje zadovoljstva občanov ter njihova participacija v lokalni skupnosti in pri projektih, ki zagotavljajo njen razvoj. Rezultati ankete so potrdili, da občani tudi po 25 letih podpirajo ohranitev in samostojno delovanje majhne občine kljub temu, da so v javnosti še vedno prisotne polemike o smiselnosti ohranitve. Visoka splošna ocena življenja v občini in jasno izražena nepodpora združitvi potrjuje pravilnost odločitve volivcev na referendumu 29. maja 1994. Možnost soodločanja pri pripravi občinske regulative, razvojne politike in posameznih projektov ter strategij zelo povečuje zadovoljstvo občanov, ki so izrazito naklonjeni različnim oblikam sodelovanja na vseh nivojih. Prav tako so naklonjeni tudi ustanovitvi pokrajin, ki bi po njihovem mnenju pozitivno prispevala k razvoju občin. Intenzivno komuniciranje in hitro ter pravočasno obveščanje občanov s strani občinske uprave je pomemben element sodelovanja občanov pri soodločanju ter izražanju mnenj o posameznih javnih zadevah v lokalni skupnosti. S strani občanov je zaznati pasivno spremljanje dela Občine, zato bo v prihodnje potreben drugačen pristop, ki bo predvsem mlade spodbudil in motiviral, da se aktivno vključijo v razvojne politike in v strategijo občine. Magistrsko delo je rezultat podrobnega strateškega preučevanja, raziskovanja in analize aktualnega stanja v občini Kobarid ter predstavlja temelj za nadaljnji razvoj občine
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: občina Kobarid, lokalna samouprava, medobčinsko sodelovanje, pokrajina
Objavljeno: 01.07.2022; Ogledov: 858; Prenosov: 75
Celotno besedilo (1,84 MB) |
