1. |
2. Optimiranje izdelave radijev pri potopni elektroeroziji : diplomska nalogaKristjan Kutin, 2025, diplomsko delo Ključne besede: čas obdelave, optimizacija obdelave, elektrode, natančnost obdelave, obdelovalni parametri, potopna elektroerozija, radij, elektroerozija
Objavljeno v ReVIS: 03.10.2025; Ogledov: 416; Prenosov: 7
 Celotno besedilo (3,05 MB) |
3. Odnos staršev do uporabe elektronskih naprav in igre v otrokovem prostem časuAriana Grossi, 2025, ni določena Opis: Desetletja nazaj ni bilo takšnega dostopa do tehnologije. Takrat so starši prosti čas z otroki preživljali drugače, otroci so se pogosto igrali na prostem, se gibali na svežem zraku, ustvarjali in preživljali kvaliteten čas skupaj. V današnjem svetu, kjer je digitalna tehnologija neizogiben del našega vsakdana, pa je tega vse manj. Otroci so na vsakem koraku obkroženi z pametnimi telefoni, tablicami, računalniki in drugimi sodobnimi napravami, ki jim zapolnijo prosti čas in nadomestijo prosto igro. Prosta igra, ki vključuje sproščeno in svobodno aktivnost, je izjemnega pomena za razvoj predšolskega otroka. Spodbuja otrokov razvoj socialnih veščin, kreativnosti in domišljije, prav tako pa pozitivno vpliva na kognitivni, telesni in čustveni razvoj. V empiričnem delu diplomske naloge nas je zanimalo, kakšne so značilnosti uporabe elektronskih naprav pri otrocih, kako starši zaznavajo posledice uporabe elektronskih naprav in kako vrednotijo otrokov prosti čas in prosto igro. Vzorčno skupino raziskave so sestavljali starši otrok med prvim in petim letom starosti, ki obiskujejo vrtec La coccinella in vrtec Mornarček v Občini Piran. V raziskavi je prostovoljno sodelovalo 65 staršev iste starostne skupina otroka v vrtcu. Ugotovili smo, da se otroci v povprečju vsakodnevno srečujejo z elektronskimi napravami. Največ otrok se je z njimi prvič srečalo med prvim in drugim letom starosti. Starši otroku najpogosteje omogočijo uporabo tehnologije, ko želijo otroka zaposliti zaradi svojih obveznosti. Največji negativni vpliv pri uporabi zaslonskih naprav starši opazijo pri fizičnem razvoju otroka. Večina si je enotna, da prosta igra pozitivno vpliva na celosten razvoj otroka. Na podlagi ugotovitev raziskave predlagamo, da se izdelajo brošure in oblikujejo preventivni programi, ki bi starše ozaveščali o negativnih vplivih elektronskih naprav na otrokov celostni razvoj.
Ključne besede: elektronske naprave, predšolski otroci, prosti čas, igra, starši
Objavljeno v ReVIS: 16.09.2025; Ogledov: 417; Prenosov: 12
Celotno besedilo (11,40 MB) |
4. |
5. Pomen telesne aktivnosti med delovnim časom pri medicinskih sestrahIrena Povšnar Bezovnik, 2025, magistrsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Delo medicinskih sester zahteva visoko stopnjo empatije do pacientov, hkrati pa vključuje težke fizične, psihične, socialne in čustvene obremenitve, kar lahko negativno vpliva na njihovo fizično in duševno zdravje. Čeprav telesna aktivnost prinaša številne koristi, je raziskav, ki bi se specifično osredotočale na telesno aktivnost medicinskih sester med delovnim časom in njeno prilagoditev na delovno okolje, zelo malo. Namen magistrskega dela je preučiti pomen izvajanja telesne aktivnosti med delovnim časom pri medicinskih sestrah in ugotoviti, kako le-ta vpliva na njihovo fizično in psihično zdravje, počutje, zadovoljstvo, delovno učinkovitost in odsotnost z dela. Cilj je razviti priporočila za delovne organizacije, ki bodo izboljšala delovno okolje, spodbujala promocijo zdravja na delovnem mestu in povečala telesno aktivnost medicinskih sester med delovnim časom.
Metode: Raziskava je temeljila na kvalitativni in deskriptivni metodi dela, ki je vključevala pregled strokovne literature. V empiričnem delu je bilo analiziranih 21 raziskav. Pri analizi je bila uporabljena kvalitativna vsebinska analiza podatkov, ki temelji na odprtem kodiranju, s ciljem oblikovanja vsebinskih kategorij. Iskanje literature je potekalo v slovenskih in tujih podatkovnih bazah (COBISS, PubMed, Google Scolar, Springer Nature Link) z uporabo ključnih besed, kot so telesna vadba, promocija zdravja, medicinske sestre, gibanje, delovno mesto in delovni čas. Iskanje je bilo omejeno na članke v slovenskem ali angleškem jeziku in je zajemalo obdobje od leta 2014 do 2025. Pri analizi smo upoštevali hierarhijo dokazov po Politu in Becku (2018).
Rezultati: Analiza obstoječe literature je pokazala, da telesna aktivnost pri medicinskih sestrah na delovnem mestu izboljšuje in ohranja fizično in psihično zdravje ter vzdržljivost, vpliva na obvladovanje kronično nenalezljivih bolezni, povečanje energije, zmanjšanje absentizma in prezentizma. Pozitivne koristi so se pokazale pri zmanjšanju izgorelosti, anksioznosti, depresije in poklicnega stresa, izboljšanju spanja, zmanjšanju sklepno-mišičnih obolenj, izboljšanju produktivnosti in zadovoljstva pri delu, kar pripomore h kvaliteti opravljenih storitev pri pacientu. Poleg omenjenih pozitivnih koristi telesna vadba vpliva na izboljšanje gibljivosti, ravnotežja, zmanjšuje poškodbe, povezane z delom, utrjuje samospoštovanje, samozavest, krepi socialne vezi med sodelavci ter spodbuja druženje, kar ustvarja timski duh na delovnem mestu. Zadovoljevanje osnovnih življenjskih potreb prispeva k uresničevanju potreb po samouresničevanju, kar pozitivno vpliva na motivacijo, ki omogoča boljše ravnovesje med osebnim in poklicnim življenjem. Koristi se kažejo z večjo delovno sposobnostjo in učinkovitostjo na delovnem mestu.
Razprava: Telesna aktivnost na delovnem mestu prinaša številne zdravstvene koristi, ki so ključne za ohranjanje dobrega počutja in preprečevanja poklicnih bolezni, še posebej v zahtevnih poklicih, kot je zdravstvena nega. Redna telesna aktivnost prispeva k boljšemu duševnemu in telesnemu zdravju, kar posledično izboljša kakovost dela in splošno dobrobit zaposlenih. Pomembno je, da delodajalci prepoznajo koristi telesne vadbe in ustvarijo podporno okolje za izvajanje telesnih aktivnosti med delovnim časom, saj to pripomore k večji produktivnosti ter zmanjšanju bolniških odsotnosti in prezentizma na delovnem mestu. Potreba po tovrstnih raziskavah izhaja iz dejstva, da primanjkuje sistematičnih pristopov k izvajanju in spodbujanju telesne aktivnosti na delovnem mestu.
Ključne besede: telesna aktivnost, medicinske sestre, delovni čas, delovno mesto, gibanje, promocija zdravja
Objavljeno v ReVIS: 28.05.2025; Ogledov: 900; Prenosov: 19
Celotno besedilo (2,06 MB) |
6. Vpliv elektronskih naprav na razvoj osnovnošolskih otrok : magistrska nalogaMateja Lomovšek, 2024, magistrsko delo Opis: Namen: Ugotoviti smo želeli, kako uporaba elektronskih naprav vpliva na kognitivni, čustveni, socialni in fizični razvoj osnovnošolskih otrok v Sloveniji ter kako je povezana s tveganjem za digitalno zasvojenost.
Metode: Naša raziskava je temeljila na kvantitativnem pristopu, pri čemer smo uporabili deskriptivno statistiko, korelacijsko analizo, linearno regresijsko analizo, Hi-kvadrat test, Cramerjev V test, in Cronbachov test konsistentnosti.
Rezultati: Večina otrok je elektronske naprave uporabljala manj kot 2 uri na dan. Alternativne hipoteze, ki nam jih je uspelo potrditi s korelacijsko analizo, so pokazale šibek ali zmeren korelacijski koeficient (0,128 < | ρ | < 0,377). Statistična značilnost je bila konsistentno zelo visoka (p = 0,000). Bolj pogoste uporabe elektronskih naprav v večernih urah nam ni uspelo povezati s slabšimi izidi čustvenega razvoja ali težavami s spanjem in koncentracijo. Korelacije so bile zelo šibke (–0,21 < ρ < –0,11), pojasnjena varianca je bila zanemarljiva (0,01 < ρ-kvadrat < 0,05) in tudi Cramerjev V test je bil šibek (0,13 < V < 0,18). Prav tako nam ni uspelo potrditi vpliva demografskih dejavnikov družine na pogostost uporabe elektronskih naprav pri otrocih, saj je bila statistična značilnost Hi-kvadrat testa pri obeh alternativnih hipotezah prenizka. Test vpliva izobrazbe staršev je pokazal nizko statistično značilnost le v kontekstu naše raziskave (p = 0,003), medtem ko je test vpliva vrste družinske strukture, pokazal zelo nizko statistično značilnost (p = 0,342).
Zaključek: Ugotovili smo, da je daljši čas, preživet pred elektronskimi napravami, koreliran z višjim tveganjem za digitalno zasvojenost ter s slabšimi izidi pri kognitivnem in socialnem razvoju osnovnošolskih otrok. Vpliv na fizični razvoj je bil negativen, čeprav nam ga ni uspelo v celoti pojasniti, medtem ko je vpliv na čustveni razvoj ostal popolnoma nepojasnjen. Na podlagi ugotovitev raziskave priporočamo uravnotežen pristop k uporabi elektronskih naprav pri otrocih, tako v domačem kot v šolskem okolju.
Ključne besede: elektronske naprave, digitalni mediji, osnovnošolski otroci, razvoj otrok, čas pred zasloni, vpliv tehnologije, demografski vpliv, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 13.03.2025; Ogledov: 994; Prenosov: 41
Celotno besedilo (2,13 MB) |
7. |
8. VPLIV OBLIKE IZPOLNILNE STRUKTURE 3D NATISNJENIH POLIMERNIH IN KOMPOZITNIH MATERIALOV NA ČAS IZDELAVEAljaž Brlan, 2024, ni določena Opis: Diplomska naloga z naslovom Vpliv oblike izpolnilne strukture 3D natisnjenih polimernih in kompozitnih materialov na čas izdelave obravnava vpliv različnih parametrov, kot so oblika izpolnilne strukture, gostota zapolnitve in vrsta materiala, na čas izdelave pri 3D tiskanju s FDM tehnologijo. Eksperimentalni del vključuje primerjavo časov tiskanja za materiale PLA, PLA+CF, PETG, ABS in ASA pri različnih gostotah zapolnitve (20 %, 40 %, 60 %, 80 % in 100 %) ter treh vrstah izpolnilne strukture (črta, trikotnik, mreža). Rezultati kažejo, da je pri 100-% gostoti zapolnitve za PLA material z izpolnilno strukturo "črta" povprečni čas tiskanja 1549 sekund, medtem ko mrežna struktura zahteva 1598 sekund, kar kaže na 3,2-% podaljšanje časa. Vsi materiali izkazujejo trend naraščanja časa tiskanja s kompleksnostjo izpolnilne strukture in gostoto zapolnitve. Ugotovitve omogočajo smernice za optimizacijo parametrov, s čimer je mogoče čas tiskanja pri izbrani kombinaciji parametrov skrajšati za do 10 %.
Ključne besede: 3D tiskanje, izpolnilne strukture, čas izdelave, polimerni materiali, eksperimentalni načrt
Objavljeno v ReVIS: 05.12.2024; Ogledov: 1106; Prenosov: 15
Celotno besedilo (2,28 MB) |
9. |
10. Pristopi pozicioniranja trajnostnih znamk na primeru športne obutve za prosti časMarko Damjanović, 2024, diplomsko delo Opis: Obutvena industrija spada med področja, ki imajo zaradi svoje proizvodnje in uporabe precej velik negativen vpliv na okolje. Negativne vplive pripisujemo tako proizvajalcem, ki v večini proizvajajo v nerazvitih državah tretjega sveta, kot tudi potrošnikom. Ti v veliki meri še zmeraj v ospredje postavljajo svoje kratkoročno zadovoljevanje potreb pred dolgoročni in trajnostni razvoj družbe ter okolja. Kot rešitev se na strani ponudnikov pojavljajo nova podjetja, ki v središče svojega delovanja postavljajo trajnost. Tovrstna podjetja se zaradi potrošnikov, ki odločitve sprejemajo bolj na podlagi konvencionalnih lastnosti obutve, srečujejo s težavo pozicioniranja svojih izdelkov na trg za širši segment potrošnikov. V diplomskem delu iščemo odgovore na vprašanja, ali so trajnostne lastnosti športne obutve velika dodana vrednost proizvoda in ali prispevajo k percepciji kakovosti izdelka. Raziščemo področja športne obutve za prosti čas, trajnostne ponudbe znotraj obutvene industrije, nakupnih navad in vedenja potrošnikov ter strategije pozicioniranja trajnostnih znamk. Ugotovimo, da je za tovrstne ponudnike izjemnega pomena izpostaviti konvencionalne lastnosti (kakovost materialov in udobje), poleg tega pa enakovredno izpostaviti tiste trajnostne lastnosti, ki so razumljive širši populaciji (reciklirani materiali in pravično plačilo).
Ključne besede: Športna obutev za prosti čas, trajnostna obutev, nakupne navade, trajnostno trženje, strategija pozicioniranja.
Objavljeno v ReVIS: 21.02.2024; Ogledov: 1876; Prenosov: 33
Celotno besedilo (5,04 MB) |
