Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Preseljevanje ljudstev iz takšnih ali drugačnih razlogov ni pojav sodobne družbe, vsekakor pa je bilo s pojavom ideje o človekovih pravicah in njihovim razvojem na mednarodni in nacionalni ravni vzpostavljenih več mehanizmov za zaščito temeljnih pravic beguncev. Posebej ranljiva skupina beguncev so otroci, predvsem tisti, ki potujejo sami, brez spremstva staršev ali zakonitih zastopnikov, zaščita njihovih pravic pa pogosto vključuje zapletene in dolgotrajne postopke. S tehnološkim razvojem se je pojavila ideja o uporabi umetne inteligence za obravnavo otrok brez spremstva. Namen in cilj magistrskega dela je analizirati postopke obravnave otrok brez spremstva v Republiki Sloveniji ter izpostaviti temeljne probleme, s katerimi se ti otroci srečujejo. Z deskriptivno metodo se bo skozi različna poglavja opisalo temeljne pojme, ki so ključni za razumevanje izpostavljene problematike. Na podlagi te metode bo uporabljena analitična metoda, s katero se bo analiziralo različne pravne ureditve, ki opredeljujejo pravice otrok brez spremstva na eni strani, in pravno urejenost sistemov umetne inteligence na področju migracij na drugi strani. S primerjalno metodo bodo ugotovljena dejstva aplicirana na ureditev, ki je trenutno veljavna v Republiki Sloveniji. Nazadnje bodo izpostavljeni še nekateri vidiki, ki se jih mora poslužiti Slovenija, če želi uvesti sisteme umetne inteligence na področje migracijske politike tako, da bo njihova uporaba zakonita. Bistven poudarek, na katerega želi opozoriti magistrsko delo, je zavedanje pozitivnih, predvsem pa negativnih vidikov uporabe umetne inteligence na tako kompleksnem področju, kot je varstvo temeljnih pravic otrok brez spremstva.
Ključne besede: otrok brez spremstva, človekove pravice, sistemi umetne inteligence, migracijska politika, pravni pomisleki, etični izzivi
Objavljeno v ReVIS: 20.10.2025; Ogledov: 169; Prenosov: 7
Celotno besedilo (1,55 MB)

Opis: Magistrsko delo obravnava problematiko eksplozijske varnosti vojaškega streliva in minskoeksplozivnih sredstev v Republiki Sloveniji. Osredotoča se na pravno ureditev tega področja, vključevanje Natovih standardov v slovenski pravni sistem ter nedorečenost pristojnosti pri odločanju v primerih, kjer so ogrožena življenja, premoženje ali okolje, hkrati pa skozi celotno vsebino ozavešča oziroma informira o pomembnosti in pomenu eksplozijske varnosti ter potrebi po njegovi celoviti obravnavi. Raziskava se osredotoča na dve raziskovalni vprašanji. Prvo raziskovalno vprašanje proučuje pravno sistemske temelje za implementacijo Natovih smernic v slovenski pravni red. Ključna pravna podlaga temelji na notranji zakonodaji in mednarodnem sporazumu, predvsem na 3. členu Washingtonske pogodbe, ki državam članicam nalaga razvijanje individualnih in kolektivnih sposobnosti za obrambo. Drugo raziskovalno vprašanje obravnava celovitost pravne rešitve za urejanje eksplozijske varnosti, s poudarkom na področju ravnanja z vojaškim strelivom in eksplozivi v Sloveniji. Država mora s pravnim sistemom in nadzorom zagotoviti, da so tveganja zmanjšana na razumno možno raven, skladno s svojimi negativnimi, predvsem pa pozitivnimi obveznostmi glede varovanja pravice do življenja. Magistrsko delo predlaga osnovne smernice, ki bi postavile in okrepile pravni okvir, ki bi bil podlaga za nadaljnji tehnično operativni razvoj obvladovanja eksplozijske varnosti. S tem bi Republika Slovenija dosegla višjo raven zaščite prebivalstva in okolja, izpolnila svoje mednarodne dolžnosti ter okrepila tako negativne kot pozitivne obveznosti države pri zagotavljanju temeljnih človekovih pravic. Zaključki raziskave poudarjajo potrebo po uskladitvi slovenske zakonodaje z Natovimi smernicami, jasno opredelitvijo pristojnosti in celovitim pristopom k dolgoročnemu zagotavljanju in obvladovanju eksplozijske varnosti.
Ključne besede: eksplozijska varnost, Natov standard, interoperabilnost, človekove pravice, vojaško strelivo in minskoeksplozivna sredstva
Objavljeno v ReVIS: 26.08.2025; Ogledov: 407; Prenosov: 59
Celotno besedilo (2,37 MB)

Opis: Magistrsko delo se osredotoča na vprašanje kršitev človekovih pravic, ki so nastale kot posledica arbitrarnosti oziroma samovoljnega ravnanja državnih organov. Magistrsko delo se poglobi v dve ključni vprašanji. Prvi del obravnava splošni koncept arbitrarnega ravnanja državnih organov v povezavi s pomenom človekovih pravic v mednarodnem pravu, ter težo vpliva arbitrarnosti državnih organov na omenjene človekove pravice, kjer so izpostavljene najpogostejše napake ob analizi različnih pravnih mehanizmov, ki zajemajo pravico do poštenega sojenja, pravni pouk v navezavi na pravna sredstva, ugotovitev dejanskega stanja, korektnost zaslišanj ter hišnih preiskav. Raziskava magistrskega dela se osredotoča na dejstva, kako tovrstne prakse, ki jih izvajajo državni organi vplivajo na tako uveljavljanje kot tudi samo varovanje človekovih pravic posameznikov ter opozarja na morebitne nepravilnosti ter kršitve pravnih standardov, vzpostavljenih v Evropski konvenciji za človekove pravice ter v samem nacionalnem pravu držav pogodbenic, kot je Republika Slovenija. Po tem, ko v prvem delu spoznamo napake, s strani države, ko poseže posamezniku v pravice, se porodi vprašanje, kdaj pa država lahko legitimno poseže v posameznikove pravice, sploh primarne, kot je pravica do življenja. Drugi del magistrskega dela obravnava kriterije, ki utemeljujejo legitimnost uporabe smrtne kazni v smislu zakonitega državnega posega v primarne pravice posameznika v Združenih državah Amerike, kjer obravnava tako pravne kot tudi moralne in etične vidike uporabe smrtne kazni v ameriškem sodnem sistemu ter pregled konkretnih primerov v namen raziskave, ali so dokazi zoper obsojencev dovolj trdni za izvršitev tovrstne kazni.
Ključne besede: človekove pravice, arbitrarnost, državni organi, kršitve, legitimnost
Objavljeno v ReVIS: 19.05.2025; Ogledov: 676; Prenosov: 58
Celotno besedilo (2,85 MB)

Opis: Prisilno delo predstavlja hud poseg v človekovo dostojanstvo, a kljub temu ostaja zelo razširjena praksa v svetovnem gospodarstvu. Eden od glavnih akterjev pri tem vprašanju so transnacionalne korporacije, katerih globalno poslovanje pogosto presega meje držav, zaradi česar je težko določiti njihovo odgovornost. Evropska unija (EU) ima pomembno vlogo pri reševanju tega razširjenega problema kot velika gospodarska sila ter zagovornica človekovih pravic in dostojnega dela po svetu. V magistrskem delu je bila poglavitno uporabljena analiza relevantnih pravnih aktov. Študija primera je bila uporabljena na primeru Kitajske in Bangladeša z namenom boljšega razumevanja vzrokov prisilnega dela, vloge korporacij in vloge EU pri njegovem odpravljanju. V zaključku je bila pri podaji odgovorov na raziskovalna vprašanja uporabljena sinteza. Namen magistrskega dela je bil analizirati učinkovitost zakonodaje in zunanje politike EU pri reševanju problematike prisilnega dela v globalnih dobavnih verigah. Ugotovitve raziskovanja kažejo, da se prisilno delo pojavlja zaradi kumulacije vzrokov, kot so revščina, diskriminacija, neformalne oblike dela, migracije, nizki delovni standardi, kršenje pravic delavcev in izkoriščanje korporacij. Pomankanje odgovornosti gospodarskih družb za kršenje človekovih pravic vsekakor pripomore k obstoju prisilnega dela v svetovnih dobavnih verigah. EU uporablja številna sredstva zunanje, trgovinske in razvojne politike z namenom odpravljanja prisilnega dela v tretjih državah, njihova učinkovitost pa je odvisna od specifičnega odnosa z državo, v kateri EU želi spodbuditi spoštovanje človekovih pravic. Nova Uredba o prisilnem delu in Direktiva o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnosti postavljata nove standarde v boju proti prisilnem delu v globalnih dobavnih verigah, vendar se postavljajo dvomi o njunem kakovostnem izvajanju v praksi. Hkrati obstaja bojazen, da bi nove zahteve lahko ogrozile konkurenčnost evropskih podjetij v svetovnem gospodarstvu. Delo bo pripomoglo k boljšemu razumevanju priložnosti in izzivov, s katerimi se EU srečuje pri svojih prizadevanjih za odpravo prisilnega dela v državah globalnega juga. Kot tako bo uporabno za raziskovalce, ki se ukvarjajo s področjem varstva človekovih pravic zunaj meja EU.
Ključne besede: prisilno delo, globalne dobavne verige, človekove pravice v gospodarstvu, skrbni pregled, Evropska unija, Uredba o prisilnem delu
Objavljeno v ReVIS: 19.05.2025; Ogledov: 649; Prenosov: 28
Celotno besedilo (1,64 MB)

Opis: Zaradi vedno večje mobilnosti prebivalcev Republike Slovenije je tudi mednarodno zasebno pravo za posameznika vedno pomembnejše pravno področje. Pri tem se zastavlja vprašanje, koliko na oblikovanje pravnih pravil s področja mednarodnega zasebnega prava vplivajo človekove pravice, ki jih določata Ustava Republike Slovenije in Listina Evropske unije o temeljnih pravicah. V članku sta analizirani ustaljena ustavnosodna presoja slovenskega Ustavnega sodišča, ki obravnava vprašanja mednarodnega zasebnega prava ter z njo vsebinsko povezane sodbe Sodišča Evropske unije. Članek obravnava tudi vprašanje razmerja med obema institucijama, ki opravljata nadzor nad spoštovanjem človekovih pravic. Članek ugotavlja, da obstaja ustavnosodna presoja predvsem v zvezi z instituti pridržka javnega reda, vročanja, začasnega zastopnika, bivališča in roka za vložitev pravnega sredstva pri mednarodnem vročanju. Ni pa še odločitev Ustavnega sodišča v zvezi z instituti s področja kolizijskega prava. Ugotovitve v članku bodo v pomoč sodnikom pri razreševanju vprašanj mednarodnega zasebnega prava, odvetnikom pri pripravi na sodne postopke ter pravni znanosti pri nadaljnjem razvoju navedenega pravnega področja.
Ključne besede: mednarodno zasebno pravo, človekove pravice, pravo EU, temeljne pravice, priznanje tujih sodnih odločb, mednarodna pristojnost
Objavljeno v ReVIS: 24.03.2025; Ogledov: 675; Prenosov: 6
Celotno besedilo (150,10 KB)