Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Čustvena regulacija in soočanje s starševsko vlogo
Julija Kodrun, 2026, ni določena

Opis: Magistrsko delo obravnava vlogo čustvene regulacije staršev pri soočanju z izzivi, ki jih prinaša starševska vloga. S pomočjo polstrukturiranih intervjujev smo opravili raziskavo, s katero smo odgovarjali na vprašanja o tem, s katerimi vzgojnimi izzivi se srečujejo starši, kako se z njimi soočajo ter kakšno vlogo ima pri tem sposobnost regulacije čustev. Zanimalo nas je tudi, kako starši ocenjujejo svojo uspešnost odzivanja v zahtevnih situacijah ter v katerih okoliščinah jim uspe oziroma ne uspe učinkovito uravnavati lastnih čustev. V raziskavo je bilo vključenih deset staršev predšolskih otrok. Vsebino naloge smo izbrali, ker zgodnji psihosocialni razvoj pomembno določa otrokovo nadaljnje delovanje na kognitivnem, čustvenem in socialnem področju, pri čemer ima kakovost odnosa s starši pomembno vlogo. Pri tem nas je posebej zanimalo, kako je zmožnost čustvene regulacije starša povezana z njegovim delovanjem v odnosu z otrokom. Med najpogostejšimi izzivi, s katerimi se srečujejo starši, so se pokazali soočanje z otrokovimi čustvenimi izbruhi, usklajevanje pozornosti med sorojenci ter prilagajanje na stres in spremembe življenjskega sloga. Rezultati kažejo, da staršem pri uspešnem soočanju z izzivi pomembno pomagajo partnerska podpora, razumevanje razvojnih značilnosti otrok ter sposobnost uravnavanja lastnih čustev. Prav tako smo ugotovili, da uspešna čustvena regulacija omogoča bolj premišljeno in konstruktivno odzivanje staršev, kar prispeva k podpornemu odnosu z otrokom ter spodbudnemu okolju za njegov razvoj. Nasprotno pa neuspešna regulacija vodi v impulzivne odzive in manj učinkovite vzgojne pristope, kar negativno vpliva tako na otroka kot na starše. Pridobljeni rezultati izpostavljajo čustveno regulacijo kot pomembno zmožnost staršev, pri čemer pa ni zanemarljivo, da nanj vplivajo mnogi dejavniki, kot so zadovoljenost fizioloških potreb, stres na delovnem mestu ter kakovost partnerskega odnosa. Rezultatov kvalitativne raziskave ne moremo posplošiti, vendar nam vseeno ponujajo vpogled v povezavo med starševstvom in čustveno regulacijo ter izpostavljajo pomen refleksije in samozavedanja staršev za kakovosten odnos med staršem in otrokom.
Ključne besede: čustvena regulacija, starševstvo, vzgojni izzivi, odnos starš–otrok, psihosocialni razvoj otroka
Objavljeno v ReVIS: 30.06.2026; Ogledov: 186; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)

2.
MOTNJE HRANJENJA KOT NAČIN ČUSTVENE REGULACIJE
Sara Pipan, 2024, ni določena

Opis: Magistrsko delo obravnava tematiko motenj hranjenja kot načina čustvene regulacije. Teoretični del smo razdelili na tri dele. V prvem delu smo opredelili motnje hranjenja in podrobno opisali anoreksijo nervozo, bulimijo nervozo, kompulzivno prenajedanje, ortoreksijo in bigoreksijo. V drugem delu smo čustveno regulacijo opredelili in podrobno opisali opredelitev čustev, regulacijo čustev in strategije za spoprijemanje s čustvi. V tretjem delu smo razložili povezavo med čustveno regulacijo in prehranjevanjem, podrobno smo opisali simboliko hrane, pojem emocionalnega prehranjevanja ter proces učenja samoregulacije hranjenja in čustev v zgodnjih letih. V drugem, empiričnem delu pričujočega magistrskega dela, smo predstavili kvalitativno raziskavo, katere glavni namen je bil raziskati povezanost med motnjami hranjenja oziroma simptomi, značilnimi za motnje hranjenja pri posameznikih, in čustveno regulacijo. V raziskavo je bilo vključenih 10 udeležencev, pri čemer so bili vsi udeleženci ženskega spola. Podatke za raziskavo smo pridobivali z intervjuji, s katerimi smo raziskovali posameznikovo izkušnjo z motnjami hranjenja oziroma s simptomi, značilnimi za motnje hranjenja, odnos udeležencev do procesa prehranjevanja in odnos udeležencev do čustvenih stanj. Analiza dobljenih odgovorov je pokazala, da so posamezniki pred nezmožnostjo regulacij čustev bežali v motnje hranjenja oziroma simptome, značilne za motnje hranjenja. Tako smo potrdili raziskovalno vprašanje, da udeleženci raziskave doživljajo motnje hranjenja kot način čustvene regulacije.
Ključne besede: motnje hranjenja, čustva, čustvena regulacija, samoregulacija, interoceptivno zavedanje
Objavljeno v ReVIS: 26.04.2024; Ogledov: 3014; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (929,60 KB)

3.
Čustvena regulacija in kakovost partnerskega odnosa : magistrska naloga
Jaka Kovačič, 2022, magistrsko delo

Opis: V pričujočem delu smo skušali ugotoviti, kakšna je povezava med čustveno regulacijo in kakovostjo partnerskega odnosa ter le-to raziskali s kvalitativno metodo s polstrukturiranimi intervjuji med posamezniki, ki se izobražujejo za psihosocialne svetovalce, in laiki na tem področju. V raziskavi je sodelovalo devet posameznikov, ki so v partnerski zvezi vsaj dve leti. Zanimalo nas je, na kakšen način se lotevajo čustvene regulacije v partnerskem odnosu, kakšen pomen ji pripisujejo in kakšne so njihove miselne vsebine v procesu čustvene regulacije. Ugotavljali smo, kako to doživljajo in kako pomembna prvina se jim zdi regulacija lastnih in partnerjevih čustev. Vsem sodelujočim se je zdela tematika relevantna, saj jo večina smatra kot enega ključnih elementov kakovostnega partnerskega odnosa. Zanimali so nas načini, kako se posamezniki lotevajo čustvene regulacije kot načina, brez predhodne razlage definicije čustvene regulacije. Strategije za uravnavanje lastnih čustev so bile misli in vedenja. Prve so se nanašale na umiritev in osmišljanje situacije, slednja pa na komunikacijo, umik in fizično aktivnost. S temi načini so posamezniki regulirali svoje čustvene odzive in ohranjali zdravo čustveno klimo v partnerskem odnosu. Slednjemu so vsi, brez izjeme, pripisali velik pomen. Reprezentacija miselnih vsebin ob čustveni regulaciji je usmerjena na poizvedovanje o situaciji in vzrokih, opogumljanje sebe, zavedanje stanja in na previdnost, da ne bi poslabšali situacije. Čustvena regulacija vpliva na odnos v višji stopnji zadovoljstva, razumevanja, podpiranja, več je fizičnega stika in medsebojnega vplivanja. V primeru odsotnosti čustvene regulacije to eskalira konflikt, viša stopnjo iracionalnosti v odnosu, botruje odsotnosti fizičnega stika in umiku partnerjev drug od drugega.
Ključne besede: čustvena regulacija, kakovost, partnerski odnosi, kognitivne reprezentacije, tehnike čustvene regulacije, misli, čustva, vedenja, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 20.01.2023; Ogledov: 3083; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh