1. Zmote slovenskega izobraževalnega sistema2026, ni določena Opis: Gradivo kritično analizira ključne pomanjkljivosti slovenskega izobraževalnega sistema in opozarja, da ta kljub dobri dostopnosti in tradiciji ne dosega optimalnih rezultatov. Glavni problem je prevelik poudarek na količini znanja in premalo na njegovi uporabi v praksi, ter neupoštevanju razlik med posamezniki, zaradi česar učenci pogosto ne razvijejo ključnih kompetenc za življenje. Večina pomanjkljivosti in napak je posledica nekaterih zmotnih predpostavk in ravnanj, ki so zapisani v »dolgoročni« spomin našega izobraževalnega sistema in smo jih prevzeli kot samoumevne. V gradivu so predlagane premišljene spremembe, večja uporabo sodobnih tehnologij (tudi umetne inteligence), razvoj enotnega izobraževalnega portala, večja individualizacijo učenja ter šola kot del življenja. Cilj je ustvariti sistem, ki bo omogočal optimalen razvoj vsakega posameznika v prijetnem okolju in optimalno pripravljenost mladih na sodobno življenje.
Ključne besede: šolstvo, izobraževanje, zmote, umetna inteligenca, kompetence, slovensko izobraževanje, osnovna šola, gimnazija, matura
Objavljeno v ReVIS: 18.05.2026; Ogledov: 11; Prenosov: 3
 Datoteka (457,34 KB) |
2. |
3. Korespondenca Franceta Steleta kot vir in izhodišče za umetnostnozgodovinsko interpretacijo in zgodovino umetnostne zgodovine na Slovenskem : doktorska disertacijaVesna Krmelj, 2021, doktorska disertacija Ključne besede: Steletov epistolarij, korespondenčni arhivi, slovenski študenti na Dunaju, študentska društva, Slovenska dijaška zveza, slovensko časopisje, slovenski PEN, zgodovina umetnostne zgodovine, dunajska umetnostnozgodovinska šola, slovenska umetnostna zgodovina, umetnost med obema vojnama, Moderna galerija
Objavljeno v ReVIS: 10.04.2026; Ogledov: 217; Prenosov: 5
Celotno besedilo (7,54 MB) |
4. Osnovna šola kot prostor medgeneracijskega sodelovanja starejših odraslih in otrok : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Socialna gerontologijaLucija Jekovec, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava osnovno šolo kot možen prostor medgeneracijskega sodelovanja starejših odraslih in otrok. V teoretičnem delu s proučitvijo strokovne in znanstvene literature omenjenih področij postavlja temelj za razumevanje obravnavane tematike. Predstavljeni so demografski procesi staranja in njihove družbene posledice ter različni vidiki medgeneracijskih odnosov. Posebna pozornost je namenjena pozitivnim učinkom medgeneracijskih stikov in v ospredje postavlja osnovno šolo kot prostor, ki lahko v svojem obveznem in razširjenem programu pomembno prispeva k spodbujanju sožitja med generacijami. V ospredju je vprašanje, v kolikšni meri slovenski osnovnošolski kurikulum omogoča vključevanje tovrstnih medgeneracijskih vsebin. V empiričnem delu je predstavljena vsebinska analiza prenovljenih učnih načrtov in drugih konceptualnih dokumentov slovenske osnovne šole z vidika možnosti vključevanja medgeneracijskih vsebin. Analiza je omejena na obdobje od 1. do 5. razreda osnovne šole. Rezultati kažejo, da so možnosti za sodelovanje med generacijami v osnovni šoli prisotne predvsem implicitno. Eksplicitno so prepoznane v okviru novega razširjenega programa, medtem ko jih učni načrti obveznega programa večinoma ne obravnavajo sistematično. To nakazuje potrebo po bolj sistematičnem vključevanju tovrstnih vsebin v pedagoško prakso. Na podlagi analize so podani predlogi za nadaljnje raziskovanje in tudi prihodnji razvoj medgeneracijskih dejavnosti v šolskem prostoru ter priporočila za njihovo učinkovito in konkretno implementacijo.
Ključne besede: medgeneracijsko sodelovanje, osnovna šola, starejši odrasli, otroci, učni načrti
Objavljeno v ReVIS: 16.01.2026; Ogledov: 610; Prenosov: 19
Celotno besedilo (2,06 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Skriti obrazi izključevanja : stigma otrok s posebnimi potrebami v očeh vrstnikovTjaša Lah, Andreja Kozmus, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: V prispevku se osredotočamo na stigmatizacijo, še posebej otrok s posebnimi potrebami (OPP), ki obiskujejo izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo. V teoretičnem delu so predstavljene temeljne oblike stigmatizacije, ki se odražajo skozi medsebojno povezane stereotipe, predsodke in diskriminacijo na sistemski (ableizem) in neposredni, odnosni (disableizem) ravni. V empiričnem delu predstavljamo ugotovitve raziskave, izvedene med 120 osmošol-ci, ki obiskujejo OŠ na območju Kozjanskega in Obsotelja. V raziskavi smo proučevali zaznave osmošolcev glede prisotnosti stigmatizacije OPP v družbi, še posebej so nas zanimale razlike po spolu in stališča osmošolcev do OPP. Rezultati kažejo, da osmošolci zaznavajo prisotnost stigmatizacije v družbi, a le pri posameznih trditvah. Pomembne razlike po spolu so redko prisotne. V stališčih do določenih značilnosti OPP so osmošolci večinoma neopredeljeni, za OPP pogosteje menijo, da so nepredvidljivi, imajo težave s samoregulacijo vedenja in so nesamostojni. Neenotne ugotovitve kažejo na potrebo po sistematičnem naslavljanju stigmatizacije v šolskem prostoru.
Ključne besede: diskriminacija, osnovna šola, otroci s posebnimi potrebami, osmošolci, stigmatizacija
Objavljeno v ReVIS: 15.01.2026; Ogledov: 589; Prenosov: 5
Celotno besedilo (516,28 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Dieta in zdrav življenjski slogMarjeta Brečko, 2025, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Življenjski slog je način življenja posameznikov, skupin in narodov, ki se oblikuje glede na geografske, ekonomske, politične, kulturne in verske dejavnike. Vključuje vsakodnevne navade in dejavnosti, kot so delo, prehrana, prosti čas in telesna dejavnost, in je ključni dejavnik, povezan s kakovostjo življenja. Debelost in prekomerna telesna teža sta vse pogostejša problema, ki vplivata na zdravje posameznika in celotne populacije. Hujšanje je proces, pri katerem posameznik s pomočjo uravnotežene prehrane, telesne dejavnosti in sprememb življenjskega sloga zmanjšuje svojo telesno težo. Za uspešno in dolgoročno učinkovito hujšanje se pogosto izvajajo posebni programi, imenovani šole hujšanja, ki vključujejo strokovnjake z različnih področij, kot so diplomirane medicinske sestre, dietetiki, nutricionisti, zdravniki, kineziologi in drugi. Zdrava prehrana in telesna dejavnost spadata med ključne varovalne dejavnike zdravja, ki zmanjšujejo umrljivost zaradi omenjenih vzrokov, skupaj s preprečevanjem sedečega življenjskega sloga in priporočenimi vzorci spanja. Namen raziskave je bil raziskati dieto in zdrav življenjski slog.
Metode: Raziskava je temeljila na kvalitativnem načinu raziskovanja in deskriptivni metodi dela. Za potrebe empiričnega dela so bili zbrani in analizirani primarni in sekundarni viri. Primarne podatke za analizo smo zbrali s tehniko intervjuvanja. Sekundarne podatke smo pridobili s pomočjo pregleda domače in tuje literature. V raziskavo je bilo vključenih šest intervjuvancev.
Rezultati: Intervjuvanci imajo deljena mnenja glede doseganja dobrih rezultatov hujšanja pri upoštevanju različnih diet. Prav tako imajo intervjuvanci deljena mnenja glede dolgoročnega vzdrževanja zdravega načina življenja. Nekaterim je pomembnejše osredotočenje na telovadbo (I2, I3, I5, I6), pri drugih na prehrano (I1, I4). Intervjuvanci pri zdravem prehranjevanju opazijo težave, zaradi katerih se lahko prekine krog novih navad zdravega načina življenja (I1, I2, I3, I5). Intervjuvanci so v večini primerov mnenja, da zaradi vpliva stresa pozabijo na vse znanje, ki so ga pridobili med spoznavanjem zdravega načina življenja in prehranjevanja (I1, I2, I5). Intervjuvanci se zdravo prehranjujejo zaradi želje po izgubi telesne teže (I1, I4, I6), izboljšanja zdravja (I2) in dobrega počutja (I3, I5).
Razprava: Ugotovljeno je bilo, da se intervjuvanci diet poslužujejo vsak na drugačen način z drugo vrsto diete. Nekateri se diet ne poslužujejo, upoštevajo pa način prehranjevanja, ki njim ustreza. Intervjuvanci se vračajo k starim vzorcem prehranjevanja zaradi pomanjkanja motivacije, družbenih pritiskov in vsakodnevnih skušnjav. Ugotovili smo, da se intervjuvancem zdi, da so diete in njihovo dolgoročno upoštevanje prezahtevne. Intervjuvanci povedo, da zaradi stresa pozabijo na vse, kar so se naučili o zdravem načinu življenja in prehranjevanju. Raziskava je pokazala, da vsak intervjuvanec ob stresu in nastanku stresnih situacij odreagira drugače. Ugotovili smo, da so dejavniki, ki učinkujejo na upoštevanje diete in zdrav življenjski slog, v večini motivacija in želja po boljšem načinu življenja in zdravju. Raziskava je pokazala, da je izjemnega pomena podpora družine in prijateljev, ki jih intervjuvanci potrebujejo za uspešno in dolgoročno spreminjanje navad.
Ključne besede: dieta, zdrav življenjski slog, šola hujšanja
Objavljeno v ReVIS: 25.09.2025; Ogledov: 783; Prenosov: 33
Celotno besedilo (1003,78 KB) |
7. |
8. Model dejavnikov, ki vplivajo na odločanje starejših za udeleževanje organizirane gibalne vadbe v Sloveniji : doktorska disertacija študijskega programa tretje bolonjske stopnje Socialna gerontologijaTatjana Tomažič, 2024, doktorska disertacija Opis: Redna gibalna dejavnost in vadba koristita fizičnemu in duševnemu zdravju, a so starejši dosledno premalo gibalno dejavni. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako povečati delež starejših pri organizirani gibalni vadbi. Za pripravo tovrstnih ukrepov je ključno poznavanje dejavnikov, ki vplivajo na odločanje starejših za udeleževanje organizirane gibalne vadbe, zato je bila raziskava usmerjena v ugotavljanje teh dejavnikov. Uporabljen je bil mešani raziskovalni pristop. Kvantitativni vzorec je vključeval 1777, kvalitativni vzorec pa 29 udeležencev gibalne vadbe v društvu Šola zdravja, starih 60 let in več. Kot instrument je bil v kvantitativnem delu raziskave uporabljen nestandardiziran anketni vprašalnik. Pridobljeni podatki so bili pozneje prepisani in analizirani s programom IBM SPSS, različica 29.0. Kvalitativni del raziskave je bil opravljen s polstrukturiranimi intervjuji, ki so bili analizirani z metodo vsebine. Rezultati raziskave so pokazali, da so se starejši za vključitev v organizirano gibalno vadbo največkrat odločili zaradi izboljšanja psihofizičnega počutja in značilnosti gibalne vadbe, manj pa zaradi socialnega vidika in zdravstvenih težav. Ugotovljeno je bilo tudi, da je udeleževanje organizirane gibalne vadbe v starosti statistično značilno povezano z aktivnim ukvarjanjem s športom v mladosti, z udeleževanjem organizirane gibalne vadbe med delovno-aktivnim življenjem in z ukvarjanjem z drugimi prostočasnimi dejavnostmi. Na podlagi dobljenih rezultatov je bil oblikovan model s poglavitnimi dejavniki, pripravljene pa so bile tudi iztočnice za oblikovanje ukrepov, ki se nanašajo na povečanje deleža starejših pri organizirani gibalni vadbi. Ugotovljeni dejavniki in iztočnice ponujajo strokovno podlago za načrtovanje in promocijo programov organiziranih gibalnih vadb za starejše.
Ključne besede: starejši, gibalna dejavnost, organizirana gibalna vadba, dejavniki, društvo Šola zdravja
Objavljeno v ReVIS: 26.03.2025; Ogledov: 1020; Prenosov: 12
Celotno besedilo (5,83 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. |
10. |
