1. |
2. Didaktične prilagoditve za učence s posebnimi potrebami v glasbeni šoliKatarina Zadnik, Urška Kumar, 2026, pregledni znanstveni članek Opis: V članku obravnavamo didaktične prilagoditve za učence s posebnimi potrebami (UPP) v slovenskem in tujem glasbenem šolstvu. Temeljni cilj raziskave je bil s sistematičnim pregledom literature pridobiti vpogled v didaktične prilagoditve za delo z UPP v tujem glasbenem šolstvu. Z izbirnim postopkom (PRISMA) smo podrobneje analizirali pet tujih študij in ugotovili, da so bile didaktične prilagoditve najpogosteje preučevane pri skupini slepih in slabovidnih učencev, druge skupine UPP pa so bile preučevane obrobno. Metaanaliza je izpostavila raznovrstne didaktične prilagoditve, kot so uporaba specializiranih didaktičnih pripomočkov, individualizirana podpora učenju, prostorske prilagoditve, specializirane didaktične metode, komunikacijske metode za senzorno, gibalno in govorno ovirane učence ter strategije prilagojene verbalne komunikacije. Ugotavljamo, da didaktične prilagoditve v tujini, podobno kot pri nas, izhajajo iz osebne iniciative učiteljev, ne pa iz sistemsko vzpostavljenih smernic. Rezultati imajo transferno in aplikativno vrednost za slovensko glasbeno šolstvo in nakazujejo potrebo po nadaljnjem raziskovanju didaktičnih prilagoditev v okviru inkluzivne pedagogike v glasbenem izobraževanju v tujini in pri nas.
Ključne besede: didaktične prilagoditve, učenci s posebnimi potrebami, glasbene šole, slovensko glasbeno šolstvo, tuje glasbeno šolstvo, analiza znanstvenih člankov, smernice PRISMA
Objavljeno v ReVIS: 19.05.2026; Ogledov: 168; Prenosov: 2
 Celotno besedilo (446,21 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Zmote slovenskega izobraževalnega sistemaSrečo Zakrajšek, 2026, ni določena Opis: Gradivo kritično analizira ključne pomanjkljivosti slovenskega izobraževalnega sistema in opozarja, da ta kljub dobri dostopnosti in tradiciji ne dosega optimalnih rezultatov. Glavni problem je prevelik poudarek na količini znanja in premalo na njegovi uporabi v praksi, ter neupoštevanju razlik med posamezniki, zaradi česar učenci pogosto ne razvijejo ključnih kompetenc za življenje. Večina pomanjkljivosti in napak je posledica nekaterih zmotnih predpostavk in ravnanj, ki so zapisani v »dolgoročni« spomin našega izobraževalnega sistema in smo jih prevzeli kot samoumevne. V gradivu so predlagane premišljene spremembe, večja uporabo sodobnih tehnologij (tudi umetne inteligence), razvoj enotnega izobraževalnega portala, večja individualizacijo učenja ter šola kot del življenja. Cilj je ustvariti sistem, ki bo omogočal optimalen razvoj vsakega posameznika v prijetnem okolju in optimalno pripravljenost mladih na sodobno življenje.
Ključne besede: šolstvo, izobraževanje, zmote, umetna inteligenca, kompetence, slovensko izobraževanje, osnovna šola, gimnazija, matura
Objavljeno v ReVIS: 18.05.2026; Ogledov: 284; Prenosov: 87
Datoteka (457,34 KB) |
4. |
5. |
6. |
7. |
8. |
9. Primerjava slovenskega glasbenega šolstva z glasbenim šolstvom držav članic Evropske unije : magistrsko deloKarmen Schindler Bernard, 2021, magistrsko delo Opis: Pojem glasbenega izobraževanja v Evropski uniji zajema kompleksne izobraževalne sisteme članic EU. Organizacija glasbenega izobraževanja je zaradi nacionalnega pomena ohranjanja kulturne dediščine v izključni domeni držav članic ter se med seboj močno razlikujejo. Unija zajema sedemindvajset držav članic, od teh je bilo v raziskavo vključenih petindvajset. Raziskava je potekala na osnovi družboslovnega raziskovanja, torej s kombinacijo kvantitativnih in kvalitativnih metodoloških pristopov; in sicer z opisno metodo, primerjavo, zbiranjem, analizo, sintezo ter komentarjem. Države članice EU se med seboj razlikujejo v praktično vseh pogledih, pa vendarle obstajajo skupne točke ne glede na status, velikost in vpliv posamezne članice znotraj EU. Primerjava glasbenega izobraževanja posameznih članic EU obravnava članice glede na datum pridružitve EU. Glede na uporabljena raziskovalna vprašanja raziskava podaja naslednje odgovore glede organizacijske strukture glasbenih šol po članicah EU. In sicer od tega, koliko članic ima krovni zakon o glasbenem šolstvu kot Slovenija. Kakšna je možnost glasbenega izobraževanja v članici torej, urejenost sprejemnih izpitov ter struktura organizacijskih modelov glasbene šole, financiranja javnih ter zasebnih glasbenih šol, koliko članic imam implantiran institut plačevanja šolnine v svoje javno šolstvo, kaj zajema kurikulum o glasbenem izobraževanju v članicah, če ga imajo, ter kakšni so njegovi sestavni elementi in navsezadnje kakšna je usposobljenost glasbenih pedagogov v državah članicah EU.
Ključne besede: glasbeno izobraževanje, glasbeno šolstvo, Evropska unija, članice, primerjava
Objavljeno v ReVIS: 11.07.2022; Ogledov: 3715; Prenosov: 77
Celotno besedilo (1,55 MB) |
10. |
