Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Teoretična izhodišča: spodbujanje zdravega življenjskega sloga po resekciji črevesa ima ključno vlogo pri uspešnem okrevanju in dolgoročni kakovosti življenja pacienta. Pomembno je, da zdravstvena ekipa bolnika spodbuja k uravnoteženi prehrani, redni telesni aktivnosti ter ustrezni hidraciji, saj ti dejavniki zmanjšujejo tveganje za zaplete in ponovitve bolezni. Poleg fizičnega okrevanja je potrebno spodbujati tudi duševno zdravje, saj pozitivna naravnanost in čustvena podpora pomembno vplivata na prilagajanje novemu načinu življenja. Celostna obravnava, ki vključuje spodbujanje zdravega življenjskega sloga, prispeva k hitrejšemu okrevanju ter dolgoročnemu izboljšanju zdravstvenega stanja po resekciji črevesa. Namen raziskave je z uporabo pregleda literature in obstoječih raziskav med leti 2015 in 2025 preučiti pomembnost zdravega življenjskega sloga po resekciji debelega črevesja. Metodologija: Raziskava je temeljila na kvalitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni metodi dela, podatke pa smo pridobili s sistematičnim pregledom strokovne in znanstvene literature. V pregled smo s pomočjo izključitvenih kriterijev vključili podatkovne baze PubMed, COBISS, DKUM, Google Schoolar in SpringerLink. Vključili smo prispevke, ki so bili objavljeni med leti 2015 in 2025. Kriterij za vključitev je bil še brezplačna dostopnost zadetkov v polnem besedilu. Za iskanje zadetkov smo uporabili še ključne besede v slovenščini (spodbujanje, zdrav življenjski slog, resekcija in debelo črevo) in v angleščini (promoting, healthy lifestyle, resection, large intestine). Iskanje, analiza in obdelava izbrane literature je potekala junija 2025. V končno analizo smo iz skupnega nabora vključili 15 enot literature. Rezultati: Raziskave kažejo, da ima spodbujanje zdravega življenjskega sloga, uravnotežena prehrana in podpora črevesne mikrobiote ključno vlogo pri okrevanju po resekciji črevesa ter pri preprečevanju zapletov. Ugotovljeno je, da prilagojena prehranska terapija, zgodnja mobilizacija, telesna vadba in psihološka podpora bistveno izboljšajo kakovost življenja, zmanjšajo pojav depresije, tesnobe in pooperativnih zapletov ter pospešijo rehabilitacijo. Poseben pomen imajo probiotiki, prebiotiki in individualizirani prehranski načrti, ki prispevajo k uravnavanju imunskega odziva in zmanjšujejo tveganje za ponovitev bolezni. Celostna obravnava, ki združuje prehrano, telesno aktivnost in duševno zdravje se kaže kot najučinkovitejši pristop pri dolgoročnem okrevanju in preprečevanju bolezni prebavil. Razprava: Na podlagi izbrane literature lahko ugotovimo, da ima spodbujanje zdravega življenjskega sloga, ustrezna prehranska podpora in skrb za črevesno mikrobioto ključno vlogo pri okrevanju po resekciji črevesa ter pri preprečevanju zapletov. Celostna obravnava, ki vključuje telesno dejavnost, psihološko podporo in individualizirane prehranske načrte, pomembno izboljšuje kakovost življenja ter zmanjšuje tveganje za ponovitev bolezni. Ugotavljamo še, da so tovrstni integrirani pristopi najučinkovitejši za dolgoročno zdravje bolnikov z boleznimi prebavil.
Ključne besede: spodbujanje, zdrav življenjski slog, resekcija, debelo črevo
Objavljeno v ReVIS: 21.12.2025; Ogledov: 182; Prenosov: 7
Celotno besedilo (762,77 KB)

Opis: Izhodišča: Življenjski slog je način življenja posameznikov, skupin in narodov, ki se oblikuje glede na geografske, ekonomske, politične, kulturne in verske dejavnike. Vključuje vsakodnevne navade in dejavnosti, kot so delo, prehrana, prosti čas in telesna dejavnost, in je ključni dejavnik, povezan s kakovostjo življenja. Debelost in prekomerna telesna teža sta vse pogostejša problema, ki vplivata na zdravje posameznika in celotne populacije. Hujšanje je proces, pri katerem posameznik s pomočjo uravnotežene prehrane, telesne dejavnosti in sprememb življenjskega sloga zmanjšuje svojo telesno težo. Za uspešno in dolgoročno učinkovito hujšanje se pogosto izvajajo posebni programi, imenovani šole hujšanja, ki vključujejo strokovnjake z različnih področij, kot so diplomirane medicinske sestre, dietetiki, nutricionisti, zdravniki, kineziologi in drugi. Zdrava prehrana in telesna dejavnost spadata med ključne varovalne dejavnike zdravja, ki zmanjšujejo umrljivost zaradi omenjenih vzrokov, skupaj s preprečevanjem sedečega življenjskega sloga in priporočenimi vzorci spanja. Namen raziskave je bil raziskati dieto in zdrav življenjski slog. Metode: Raziskava je temeljila na kvalitativnem načinu raziskovanja in deskriptivni metodi dela. Za potrebe empiričnega dela so bili zbrani in analizirani primarni in sekundarni viri. Primarne podatke za analizo smo zbrali s tehniko intervjuvanja. Sekundarne podatke smo pridobili s pomočjo pregleda domače in tuje literature. V raziskavo je bilo vključenih šest intervjuvancev. Rezultati: Intervjuvanci imajo deljena mnenja glede doseganja dobrih rezultatov hujšanja pri upoštevanju različnih diet. Prav tako imajo intervjuvanci deljena mnenja glede dolgoročnega vzdrževanja zdravega načina življenja. Nekaterim je pomembnejše osredotočenje na telovadbo (I2, I3, I5, I6), pri drugih na prehrano (I1, I4). Intervjuvanci pri zdravem prehranjevanju opazijo težave, zaradi katerih se lahko prekine krog novih navad zdravega načina življenja (I1, I2, I3, I5). Intervjuvanci so v večini primerov mnenja, da zaradi vpliva stresa pozabijo na vse znanje, ki so ga pridobili med spoznavanjem zdravega načina življenja in prehranjevanja (I1, I2, I5). Intervjuvanci se zdravo prehranjujejo zaradi želje po izgubi telesne teže (I1, I4, I6), izboljšanja zdravja (I2) in dobrega počutja (I3, I5). Razprava: Ugotovljeno je bilo, da se intervjuvanci diet poslužujejo vsak na drugačen način z drugo vrsto diete. Nekateri se diet ne poslužujejo, upoštevajo pa način prehranjevanja, ki njim ustreza. Intervjuvanci se vračajo k starim vzorcem prehranjevanja zaradi pomanjkanja motivacije, družbenih pritiskov in vsakodnevnih skušnjav. Ugotovili smo, da se intervjuvancem zdi, da so diete in njihovo dolgoročno upoštevanje prezahtevne. Intervjuvanci povedo, da zaradi stresa pozabijo na vse, kar so se naučili o zdravem načinu življenja in prehranjevanju. Raziskava je pokazala, da vsak intervjuvanec ob stresu in nastanku stresnih situacij odreagira drugače. Ugotovili smo, da so dejavniki, ki učinkujejo na upoštevanje diete in zdrav življenjski slog, v večini motivacija in želja po boljšem načinu življenja in zdravju. Raziskava je pokazala, da je izjemnega pomena podpora družine in prijateljev, ki jih intervjuvanci potrebujejo za uspešno in dolgoročno spreminjanje navad.
Ključne besede: dieta, zdrav življenjski slog, šola hujšanja
Objavljeno v ReVIS: 25.09.2025; Ogledov: 344; Prenosov: 9
Celotno besedilo (1003,78 KB)

Opis: Teoretična izhodišča: V času staranja se zgodijo mnoge telesne in kognitivno-duševne spremembe, ki vplivajo na zdravje. Pri ohranjanju in krepitvi zdravja moramo biti aktivni tako, da skrbimo za telesno aktivnost, zdravo prehrano ter urejene medsebojne odnose, spalne navade, osebno in bivalno higieno idr. Metodologija: Poleg deskriptivne statistike je bila uporabljena kvantitativna metoda raziskovanja z uporabo lastnega anketnega vprašalnika. Vzorec je vključeval 50 starejših oseb ljutomerske statistične regije. Za interpretacijo rezultatov smo uporabili tabelarični številčni in odstotkovni prikaz s pomočjo Microsoft Excela. Rezultati: Ugotavljamo, da jih je 80 % anketiranih mnenja, da živijo zdravo življenje, 68 % pa, da so za zagotavljanje lastnega zdravja najbolj odgovorni sami. Anketirani v 66 % ocenjujejo, da imajo dovolj znanja o skrbi za lastno zdravje, pri čemer so ga največ pridobili s televizije (68 %) in interneta (48 %). 42 % anketiranih ocenjuje, da so o skrbi za lastno zdravje ozaveščeni. Med njimi jih je 10 % zelo ozaveščenih. 59 % anketiranih jih meni, da imajo za zagotavljanje in ohranjanje zdravja anketirani dovolj znanja, 16 % pa meni obratno. Pri tem 42 % anketiranih dobro ali zelo dobro pozna dejavnike za zagotavljanje in ohranjanje skrbi za zdravje. Kljub vsemu jih 82% meni, da bi za svoje zdravje lahko naredili več. Razprava: Starejši odrasli so v zvezi z zagotavljanjem lastnega zdravja najbolj ozaveščeni o telesni aktivnosti in zdravi prehrani, najmanj pa o ukrepih za zagotavljanje zdravega spanja ter za ustrezno bivalno higieno.
Ključne besede: zdravje, zdrav življenjski slog, starostnik, ozaveščenost, socialni gerontolog
Objavljeno v ReVIS: 05.09.2025; Ogledov: 477; Prenosov: 3
Celotno besedilo (1,45 MB)

Opis: Teoretična izhodišča: srčno–žilne bolezni so predstavljene kot ene izmed vodilnih vzrokov smrti in zmanjšane kakovosti življenja posameznikov. Obenem številni dejavniki, ki jih vključuje zdrav življenjski slog, prispevajo k izboljšanju zdravja in hkrati pomagajo k zmanjšanju tveganja in k preprečevanju srčno–žilnih boleznih. Metode: teoretični del diplomske naloge temelji na deskriptivni metodi dela z analizo domače in tuje strokovne literature, pridobljene iz podatkovnih baz, ob upoštevanih vključitvenih kriterijih. Raziskovalni del predstavlja kvalitativno metodo dela z uporabo spletnega anketnega vprašalnika. Vključeni vzorec je izbran po metodi snežne kepe. Pridobljeni podatki so prikazani v tabelarni podobi, izdelani v programu Microsoft Excel 2016 in s pripisano ustrezno interpretacijo v Microsoft Word 2016. Rezultati in razprava: poznavanje srčno–žilnih bolezni je med anketiranci visoko, obenem svoj življenjski slog ocenjujejo kot dober. Polovica anketiranih telesno aktivnost pogosto vključuje v življenjski slog, kajenje pri anketirancih ni prisotno v velikem deležu. Od pijače pogosto uživajo vodo in kavo, od hrane pa zelenjavo in sadje. Anketiranci hrano redko dosoljujejo in redko uživajo alkohol. Zavedajo se, da je življenjski slog pomemben dejavnik tveganja, kar dokazujejo s tem, da bi v primeru ogroženosti svojega zdravja bili pripravljeni spremeniti življenjski slog. Sklep: kljub hitremu načinu življenja in številnim drugim dejavnikom, ki vplivajo na oteženost vzdrževanja zdravega življenjskega sloga, je pomembno, da kot posamezniki s pravo stopnjo ozaveščenosti znamo pravilno pristopiti k zdravemu načinu življenja in obenem tako zmanjšamo dejavnike tveganja in preprečimo zgodnje bolezni, povezane s srčno–žilnimi boleznimi.
Ključne besede: žilne bolezni, zdrav življenjski slog, dejavniki tveganja, zdravstvena nega
Objavljeno v ReVIS: 04.07.2025; Ogledov: 881; Prenosov: 4
Celotno besedilo (974,83 KB)

Opis: Magistrsko delo z naslovom Pripravljenost stanovalcev na prilagoditev bivalnega okolja konceptu zadostnosti preučuje trajnostne bivalne prakse in pripravljenost prebivalcev Slovenije na prilagoditev svojih bivalnih prostorov v skladu s konceptom zadostnosti. Ta koncept temelji na prostovoljnih spremembah življenjskega sloga, ki zmanjšujejo porabo virov in okoljski odtis, hkrati pa zagotavljajo ustrezno kakovost življenja znotraj omejitev planeta. V delu so opredeljeni ključni izzivi 21. stoletja, vključno s podnebnimi spremembami, naraščajočo urbanizacijo, staranjem prebivalstva in rastočimi emisijami toplogrednih plinov. Predstavljeni so alternativni pristopi v stanovanjski politiki in prakse, kot so mini hiške, mikro stanovanja, skupnostno sobivanje, samooskrbne ekološke vasi ter pozitivne energetske soseske. Ti modeli naslavljajo pereče težave, kot so naraščajoče povpraševanje po stanovanjskih površinah, pritiski na naravne vire in potreba po zmanjšanju emisij. Empirični del raziskave temelji na kvantitativni metodi anketnega vprašalnika, s katerim smo želeli ugotoviti stopnjo ozaveščenosti prebivalcev o trajnostnih oblikah bivanja, pripravljenost na zmanjšanje bivalne površine ter prilagoditev življenjskega sloga in motivacijske dejavnike in ovire za sprejetje koncepta zadostnosti. Raziskava ugotavlja, da so anketiranci zmerno ozaveščeni o trajnostnih praksah, vendar nizko motivirani za spremembe v smeri zmanjšanja svojih bivalnih površin. Ovire vključujejo predvsem ustaljene navade, navezanost na lastništvo nepremičnin ter pomanjkanje finančnih spodbud. Delo zaključujemo z oblikovanjem priporočil za izboljšanje trajnostne stanovanjske politike, vključno s povečanim ozaveščanjem, finančnimi spodbudami in promocijo novih trajnostnih bivalnih modelov. Predstavlja temelj za prihodnje raziskave in strategije, namenjene zmanjšanju okoljskega odtisa stanovanjskega sektorja ter doseganju podnebnih ciljev.
Ključne besede: koncept zadostnosti, življenjski slog, okoljski odtis, podnebne spremembe, demografske spremembe, mini hiške, mikro stanovanja, sobivanje, samooskrbne ekološke vasi, pozitivne energetske soseske
Objavljeno v ReVIS: 26.06.2025; Ogledov: 781; Prenosov: 24
Celotno besedilo (2,72 MB)