Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Ekonomske prednosti pristopa Slovenije k EU
Domen Javeršek, 2025, diplomsko delo

Opis: Raziskava obravnava ekonomske učinke članstva Slovenije v Evropski uniji (EU), pri čemer se v analizi osredotočamo na gibanje ključnih makroekonomskih agregatov, in sicer bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca, stopnjo zaposlenosti, neposredne tuje investicije, trgovinsko bilanco in mobilnost študentov v okviru programa Erasmus+. S pomočjo metodološkega pristopa časovnih serij smo želeli ugotoviti, kako so se ti agregati spreminjali po vstopu Slovenije v EU, ter preveriti medsebojne povezave med njimi. Pri tem smo oblikovali hipoteze, ki smo jih empirično preverili z enostavno in multiplo regresijsko analizo, pri čemer smo ocenjevali smer in statistično značilnost vpliva posameznih dejavnikov na BDP na prebivalca. Rezultati kažejo, da ima rast zaposlenosti pozitiven vpliv na rast BDP na prebivalca, kar potrjuje pomen trga dela za gospodarsko stabilnost. Trgovinska bilanca se je po vstopu v EU izboljšala, vendar občasno kaže negativne učinke, povezane z višjim uvozom, kar se je potrdilo tudi v regresijski analizi. Neposredne tuje investicije so se izkazale kot pomemben dejavnik za gospodarsko rast, čeprav so bile podvržene nihanjem zaradi globalnih kriz in domačih strukturnih omejitev. Erasmus+ program je pomembno prispeval k internacionalizaciji izobraževanja in s tem posredno k dolgoročni rasti človeškega kapitala in konkurenčnosti. Na podlagi analize so oblikovani predlogi za učinkovitejše izkoriščanje prednosti članstva v EU, ki vključujejo večjo privlačnost za tuje investicije, krepitev izvozne konkurenčnosti ter nadaljnjo podporo izobraževalni mobilnosti. Raziskava tako ponuja celovit vpogled v ekonomske koristi članstva Slovenije v EU in podlago za nadaljnje raziskave.
Ključne besede: BDP na prebivalca, zaposlenost, neposredne tuje investicije, trgovinska bilanca, Erasmus+.
Objavljeno v ReVIS: 03.10.2025; Ogledov: 838; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (678,24 KB)

2.
Analiza vplivnih dejavnikov na cene nepremičnin : magistrsko delo
Niko Maučec, 2021, magistrsko delo

Opis: Konec leta 2008 se je finančna kriza, ki jo je povzročil zlom nepremičninskega trga v ZDA, razširila po vsem svetu in v veliki meri vplivala na razvoj gospodarstva. Krizo je sprožil propad hipotekarnega trga posojil v ZDA, zlom pa je prizadel tudi evropske države, vključno z razvitimi državami, kot so Avstrija, Finska, Francija, Nemčija, Irska, Italija, Nizozemska, Španija, Švedska in Združeno kraljestvo. Tudi v Sloveniji smo krizo močno občutili. Finančna kriza je povzročila velik padec cen nepremičnin, nato pa je trajalo precej časa, da so se cene ustalile, šele zadnjih nekaj let pa spet opažamo njihovo rast. Na oblikovanje cen nepremičnin vplivajo različni dejavniki, ta analiza pa zajema BDP na prebivalca, obrestne mere in inflacijo. Ko so obrestne mere nizke, narašča zadolževanje, cene nepremičnin pa rastejo, kar bi lahko povzročilo nastanek novega mehurčka na nepremičninskem trgu. Splošno povišanje cen, ki je posledica inflacije, lahko vpliva tudi na cene nepremičnin, kar pomeni, da se cene po navadi zvišajo za določeno stopnjo inflacije. Vpliv omenjenih dejavnikov na cene nepremičnin je potrjen v nekaterih znanstvenih in strokovnih študijah, ki smo jih predstavili v magistrskem delu. V njem pa smo s pomočjo regresijskega modela dokazali statistično pomemben vpliv BDP na prebivalca ter obrestnih mer na oblikovanje cen nepremičnin. Statistično pomemben vpliv inflacije v raziskavi ni bil potrjen. Prav tako smo ugotovili, da je vpliv analiziranih dejavnikov na slovenskem trgu drugačen, kot je vpliv istih dejavnikov na evropskih nepremičninskih trgih. Zato ugotavljamo, da slovenski nepremičninski trg ni popolnoma primerljiv z razvitimi nepremičninskimi trgi.
Ključne besede: nepremičnine, oblikovanje cen, BDP na prebivalca, obrestne mere, inflacija
Objavljeno v ReVIS: 24.03.2022; Ogledov: 3609; Prenosov: 0

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh