1. Fizioterapevtska obravnava okvare brahialnega pleteža kot zapleta pri zdravljenju COVID-19 s težjim potekom – pregled literature : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaEva Štrekelj, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Diplomsko delo predstavlja pregled literature o fizioterapevtski obravnavi okvare brahialnega pleteža pri bolnikih s težjim potekom COVID-19. Raziskovali smo učinke zgodnje fizioterapevtske obravnave in pronacijskega položaja kot vzroka za nastanek okvare brahialnega pleteža. Poleg tega smo raziskali najučinkovitejše fizioterapevtske metode za rehabilitacijo bolnikov z okvaro brahialnega pleteža. Metoda: Metodologija v diplomskem delu je kvalitativna. Uporabili smo deskriptivno raziskovalno metodo, metodo komparacije in kompilacije. V pregled literature smo vključili devet ustreznih raziskav, ki smo jih pridobili iz različnih podatkovnih baz in so ustrezale vnaprej določenim vključitvenim kriterijem. Postopek iskanja in izbire literature smo ponazorili s PRISMA diagramom. Rezultati: Ugotovili smo, da lahko položaj na trebuhu poveča tveganje za okvaro brahialnega pleteža pri bolnikih s težjim potekom COVID-19. Pravočasen začetek fizioterapevtske obravnave zmanjša tveganje za zaplete in pospeši proces okrevanja. Fizioterapija je ključnega pomena za izboljšanje funkcionalne sposobnosti bolnikov in njihovo vrnitev k vsakdanjim aktivnostim. Razprava: Fizioterapevtska obravnava ima ključno vlogo pri pacientih s COVID-19, saj preprečuje pojav nevroloških zapletov, izboljšuje splošno telesno stanje in pospešuje rehabilitacijo. Pri nameščanju bolnikov v pronacijski položaj je potrebno upoštevati tveganje za razvoj okvare brahialnega pleteža, saj le-ta vpliva na funkcijo zgornjega uda in poveča potrebo po fizioterapiji. Med najučinkovitejše fizioterapevtske pristope pri okvari brahialnega pleteža sodijo elektroterapija, kinezioterapija in proprioceptivna nevromišična facilitacija (PNF).
Ključne besede: COVID-19, pronacijski položaj, okvara brahialnega pleteža, fizioterapija
Objavljeno v ReVIS: 04.12.2025; Ogledov: 178; Prenosov: 4
 Celotno besedilo (1,95 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. |
3. |
4. Pojasnilna dolžnost pred cepljenjem proti COVID-19 : magistrsko deloJasmina Šokić, 2025, magistrsko delo Opis: Pojasnilna dolžnost zdravnika je dolžnost slednjega, da pacienta seznani z diagnozo, terapijo, načinom in prognozo zdravljenja ter posledicami opustitve zdravljenja. Je ključni element za zagotavljanje avtonomije pacienta – pojmovanje, da mora pacient sam sprejeti končno odločitev o načinu zdravljenja. Pri podajanju pojasnilne dolžnosti so pomembni sledeči elementi: celovitost, čas, obličnost, razumljivost, neposrednost podajanja, obseg in kontinuiranost. Naloga pojasnjevanja je vedno na strani zdravnika, zatorej pacientova nezainteresiranost ali predznanje ne moreta biti razlog za neizvedbo. Kljub temu pa je zakonodajalec, zaradi diverzitete življenjskih okoliščin, predvidel tudi primere, kjer se akt pojasnilne dolžnosti lahko opusti. Krizne razmere, kot smo jim bili priča v časi COVID-19 pandemije, so močno vplivale na segmente zdravstvene obravnave. Z namenom predstaviti literaturo, sodno prakso in zakonodajo na področju pojasnilne dolžnosti ter preučiti ovire pri njenem izvajanju med epidemijo, teoretični del temelji na pregledu zakonodaje, normativni analizi in primerjalni študiji slovenske in evropske zakonodaje. V empirični del pa je vključena eksplorativna raziskava z uporabo ankete, ki preverja dejansko stanje izvajanja pojasnilne dolžnosti pred cepljenjem proti COVID-19. Ugotovljene so bile določene pomanjkljivosti v izvajanju pojasnilne dolžnosti, kar odpira možnosti za izboljšave in prilagoditve v prihodnosti. Raziskava izpostavlja, da je v kriznih razmerah potrebno poiskati ravnovesje med pravico do obveščenosti in hitrim ukrepanjem za zaščito javnega zdravja, ter predlaga konkretne izboljšave za prihodnje krizne situacije.
Ključne besede: COVID-19, cepljenje, pojasnilna dolžnost, informirana privolitev, avtonomija pacienta
Objavljeno v ReVIS: 27.10.2025; Ogledov: 310; Prenosov: 5
Celotno besedilo (1,37 MB) |
5. Strateško planiranje v kriznih situacijahEva Štremfelj, 2025, ni določena Opis: V današnjem svetu je strateško planiranje ključni element uspešnega upravljanja kriznih situacij, saj omogoča pravočasen in učinkovit odziv na nepredvidljive dogodke. V diplomskem delu smo raziskovali krizno upravljanje na lokalni ravni oblasti v času pandemije COVID-19. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako je bila omenjena kriza upravljana in vodena v Sloveniji, oceniti pripravljenost in odziv občin, njihovo usklajenost z državnimi smernicami ter vpliv sprejetih ukrepov na prebivalce. Izvedli smo analizo anket o zadovoljstvu prebivalcev s kriznim upravljanjem lokalnih oblasti ter analizo izvedenih intervjujev s predstavniki občin Slovenije. Ugotovili smo, da je bila za lokalne oblasti omenjena kriza COVID-19 presenečenje, na katero niso bile ustrezno pripravljene. Ključna šibkost je bila nepopolna pripravljenost ter pomanjkanje podpore s strani države Slovenije, kar je močno obremenilo lokalne voditelje oblasti, ki so se pogosto morali z neznano krizo soočiti sami. Nekateri lokalni voditelji so bili bolje pripravljeni kot drugi, saj so imeli vnaprej pripravljene krizne načrte, medtem ko so se drugi, kljub začetni nepripravljenosti, učinkovito prilagodili. Prebivalci so izražali mešane občutke glede zadovoljstva z upravljanjem krize. Ukrepi so bili pogosto nerazumljivi in občasno sprejeti prepozno. Kljub temu je bila komunikacija lokalnih oblasti z občani zelo dobro ocenjena in postavljena kot prioritetna. Z združitvijo kvalitativnih in kvantitativnih podatkov smo pridobili celovit vpogled v krizno upravljanje v Sloveniji v času pandemije. Analiza je omogočila temeljito razumevanje, kako so se prebivalci in občine odzvali na ukrepe, kaj je delovalo, kaj je bilo pomanjkljivo in kako bi lahko bilo v prihodnosti bolje. Raziskava izpostavlja potrebo po boljšem strateškem načrtovanju, izboljšanju kriznih načrtov, komunikacijskih strategij ter večji podpori države lokalnim oblastem v prihodnjih krizah. Na podlagi zbranih podatkov smo oblikovali priporočila, ki naj prispevajo k učinkovitejšemu kriznemu upravljanju in boljši pripravljenosti na podobne izzive v prihodnosti.
Ključne besede: Strateško planiranje, strategija, lokalna raven, krizno upravljanje, COVID-19, lokalna samouprava
Objavljeno v ReVIS: 18.10.2025; Ogledov: 317; Prenosov: 8
Celotno besedilo (2,59 MB) |
6. Vpliv covid-19 na respiratorno zdravje oseb z in brez predhodnih pljučnih obolenj: vpogled v terapijo, zdravljenje in težave : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaTilen Gavez, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Okužba s COVID-19 lahko pusti dolgotrajne posledice na respiratornem zdravju, še posebej pri osebah s predhodnimi pljučnimi obolenji, kot sta astma in kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB). Razumevanje učinkov različnih terapevtskih pristopov in njihove učinkovitosti je ključno za boljše obvladovanje posledic bolezni. Metodologija: Izvedena je bila retrospektivna kvantitativna analiza zdravstvene dokumentacije 126 pacientov, zdravljenih zaradi COVID-19 v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor. Podatki so bili obdelani z deskriptivnimi metodami, hi-kvadrat testom in logistično regresijo za ugotavljanje povezav med terapevtskimi pristopi in dolgotrajnimi respiratornimi težavami. Rezultati: Raziskava je pokazala, da ima vrsta uporabljene terapije statistično značilen vpliv na verjetnost pojava dolgotrajnih težav po COVID-19. Kombinacija glukokortikoidov in bronhodilatatorjev se je izkazala kot najučinkovitejša, predvsem pri hujših primerih. Spol ni bil pomemben dejavnik, medtem ko so imeli bolniki s predhodnimi pljučnimi obolenji več težav, a razlika ni bila statistično značilna. Diskusija in zaključek: Prilagajanje terapije glede na začetno zdravstveno stanje posameznika je ključnega pomena za izboljšanje izidov zdravljenja. Potrebno je tudi dolgoročno spremljanje bolnikov in večja pozornost, namenjena obvladovanju respiratornih posledic okužbe s COVID-19 v klinični praksi.
Ključne besede: COVID-19, respiratorno zdravje, kronične bolezni, terapija, bronhodilatator, pljučna funkcija
Objavljeno v ReVIS: 16.09.2025; Ogledov: 358; Prenosov: 16
Celotno besedilo (3,00 MB) |
7. Posledice pandemije COVID-19 na otroke z motnjo avtističnega spektra in njihove skrbnike : magistrsko delo študijskega programa druge bolonjske stopnje Avtizem in sorodne motnjeSimona Brajnik, 2025, magistrsko delo Opis: Ukrepi pandemije Covid-19 so močno vplivali na življenje otrok z motnjo avtističnega spektra (MAS) in njihovih skrbnikov. Otroci z MAS potrebujejo ustaljene rutine in predvidljivo okolje, saj jim to zagotavlja občutek varnosti in stabilnosti. Spremembe lahko pri njih povzročijo stisko, poslabšanje simptomov, vedenjskih vzorcev in duševnega zdravja. Magistrska naloga preučuje vpliv pandemije na vedenje, socialne veščine, duševno zdravje ter dostopnost terapevtskih storitev pri otrocih z MAS in njihovih skrbnikih. Cilj je določiti strategije za izboljšanje podpore tej ranljivi skupini v podobnih situacijah v prihodnosti. Poseben poudarek je na prilagoditvah družin in vplivu sprememb na družinsko dinamiko. Teoretični del temelji na pregledu literature o MAS, strukturiranem okolju, stabilnih rutinah, terapevtski podpori in izzivih med pandemijo. Empirični del analizira 25 raziskav (2020–2022), pri čemer so ugotovitve predstavljene tabelarno in grafično s kvalitativno obravnavo podatkov. Rezultati kažejo, da so otroci z MAS in njihovi skrbniki doživeli motnje v rutinah, povečano socialno izolacijo ter izzive pri izobraževanju na daljavo, kar je poslabšalo simptome MAS in duševno zdravje. Skrbniki so se soočali z visokimi ravnmi stresa, kar je negativno vplivalo na družinsko dinamiko. Družine, ki so uvedle prilagoditve, kot so teleterapije in vizualni pripomočki, so izkazale večjo odpornost. Naloga poudarja potrebo po trajnostnih rešitvah, kot so prilagodljive strategije, digitalne in mobilne terapevtske storitve ter inkluzivni šolski programi, ki bi bolje podprli otroke z MAS in njihove skrbnike, zlasti v kriznih situacijah.
Ključne besede: motnja avtističnega spektra (MAS), otroci z MAS in pandemija COVID-19, duševno zdravje otrok z MAS, socialni razvoj otrok z MAS, rutine otrok z MAS
Objavljeno v ReVIS: 08.09.2025; Ogledov: 391; Prenosov: 5
Celotno besedilo (2,29 MB) |
8. Klinične in laboratorijske značilnosti bolnikov s sindromom dolgega covidaErik Gregorič, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Dolgi covid se kaže kot vztrajanje ali pojav novih simptomov po akutni fazi okužbe s SARS-CoV-2 in ostaja kompleksen in slabo raziskan sindrom. Prevalenca dolgega covida je visoka in po nekaterih študijah dosega 30 %. V razvoj dolgega covida se vpletajo različni patofiziološki mehanizmi. V odvisnosti od izraženosti posameznih mehanizmov dolgi covid spremljajo raznoliki simptomi, ki se tipično pojavljajo v obliki simptomatskih fenotipov. Običajne laboratorijske in funkcijske preiskave pri bolnikih z dolgim covidom pogosto ne pokažejo odstopanj od normale, bolj specializirani testi pa so običajno skladni s kroničnim vnetjem. Cilj naloge je bil opredelitev kliničnih in laboratorijskih značilnosti slovenske kohorte bolnikov z dolgim covidom.
Metode: V raziskavi je sodelovalo 65 preiskovancev, od tega 45 v skupini z dolgim covidom in 21 v kontrolni skupini. Primerjali smo demografske podatke, prevalenco pridruženih kroničnih bolezni, stopnjo precepljenosti in vrednosti osnovnih biokemičnih kazalcev. Izračunali smo prevalenco izraženosti posameznih simptomov dolgega covida.
Rezultati: Najprevalentnejši simptomi dolgega covida so bili zmanjšana telesna zmogljivost (84 %), dispneja (77 %) ter bolečina v prsih in palpitacije (oboje 55 %). Bolniki z dolgim covidom so imeli višjo prevalenco srčno-žilnih bolezni (p = 0,03) in značilno nižjo precepljenost proti SARS-CoV-2 (p = 0,004). Pri bolniki z dolgim covidom smo ugotovili statistično značilno višje vrednosti serumskega urata, feritina, troponina T ter nekaterih drugih laboratorijskih kazalcev.
Razprava: Rezultati raziskave potrjujejo kompleksno naravo dolgega covida. Prisotnost srčno-žilnih bolezni in necepljenost za SARS-CoV-2 sta pomembna dejavnika tveganja za razvoj dolgega covida. Zaradi relativno majhnega števila vključenih v študijo in posledično visokega tveganja za pristranskost izbire se glede vpliva spola na tveganje za razvoj pocovidne simptomatike ne opredeljujemo. Statistično značilne razlike v laboratorijskih kazalcih kažejo na možnost vztrajajočega kroničnega vnetja nizke stopnje, ki pa je klinično relevantno. Pridobljeni rezultati v veliki meri potrjujejo izsledke že objavljenih raziskav.
Rezultati študije prispevajo k boljšemu razumevanju dolgega covida, kar bi lahko pripomoglo k hitrejši diagnostiki, zdravljenju in optimizaciji zdravstvene oskrbe. Kljub hitremu napredku razumevanja bolezni ostaja veliko nejasnosti. Za razjasnitev teh so potrebne nadaljnje raziskave.
Ključne besede: dolgi covid, simptomi, pridružene bolezni, laboratorijski kazalci
Objavljeno v ReVIS: 05.09.2025; Ogledov: 409; Prenosov: 6
Celotno besedilo (1,82 MB) |
9. |
10. Učinki šolanja od doma zaradi ukrepov za zajezitev pandemije COVID-19 na sedentarno vedenje slovenskih mladostnikov : doktorska disertacija študijskega programa tretje bolonjske stopnje FizioterapijaPetra Starbek, 2025, doktorska disertacija Opis: Uvod: Mladostniki so bili med pandemijo covid-19 izpostavljeni številnim spremembam, med drugim tudi v šolanju. Metodologija: V raziskavo je bilo vključenih 51 dijakov šestih različnih gimnazij, povprečne starosti 16,4 ± 1,1 let. Čas sedentarnega vedenja, telesne dejavnosti in spanja kot komponent 24-urnega gibalnega vedenja, poleg tega pa še število daljših sedenj (od 30 in od 60 minut skupaj), število korakov in število prekinitev daljših sedenj na dan smo merili s pomočjo mikrosenzorja activPAL4TM. V glavni hipotezi smo predvideli, da bo šolanje od doma povečalo sedentarno vedenje dijakov. Za analizo podatkov smo uporabili metodo analize mešanic in robustni linearni mešani model. Rezultati: Statistična analiza kaže, da so se dijaki v tednu šolanja od doma vedli bolj sedentarno, bili manj telesno dejavni, tako nizko kot zmerno do visoko intenzivno, več spali, naredili več korakov, več prehodov iz sedečega v stoječ položaj in večkrat sedeli dlje kot 60 minut skupaj kot v tednu šolanja v šoli. Pomembno spoznanje naše raziskave je tudi, da je bil čas sedentarnega vedenja visok: šolanje od doma – 12,42 ure/dan, šolanje v šoli – 12,03 ure/dan in da je to posledica tako načina šolanja kot ostalih ukrepov za zajezitev pandemije covid-19. Zaključek: Nujno je, da se v prihodnje osredotočimo na razvoj prilagodljivih ukrepov, ki bodo omogočali mladostnikom, da ostanejo telesno dejavni tudi v okoliščinah, ko je gibanje omejeno. Prav tako je pomembno, da v šolah in zdravstvenih ustanovah mlade ozaveščamo o pomenu uravnoteženega življenjskega sloga, ki vključuje redno telesno dejavnost, zadostno količino kakovostnega spanja in omejevanje sedentarnega vedenja.
Ključne besede: sedentarno vedenje, telesna dejavnost, 24-urno gibalno vedenje, COVID-19, objektivne meritve
Objavljeno v ReVIS: 05.08.2025; Ogledov: 580; Prenosov: 7
Celotno besedilo (3,67 MB) |
