1. Prisotnost anticipatornega žalovanja pri neformalnih oskrbovalcih oseb z demencoNina Orhini, 2026, ni določena Opis: Magistrska naloga obravnava pojav anticipatornega žalovanja pri neformalnih oskrbovalcih oseb z demenco, ki predstavlja enega ključnih, a pogosto neprepoznanih psiholoških procesov v kontekstu dolgotrajne oskrbe. Namen raziskave je bil poglobljeno razumeti, kako neformalni oskrbovalci doživljajo proces anticipatornega žalovanja ter s kakšnimi čustvenimi, identitetnimi in socialnimi izzivi se soočajo ob postopnem upadanju kognitivnih in osebnostnih sposobnosti svojcev. Uporabljen je bil kvalitativni raziskovalni pristop, pri čemer so bili podatki zbrani s polstrukturiranimi intervjuji z desetimi neformalnimi oskrbovalci oseb z demenco. Analiza je pokazala, da se anticipatorno žalovanje kaže kot večdimenzionalen proces, prežet z občutki nemoči, negotovosti, krivde, osamljenosti in ambivalentnosti v odnosu do osebe z demenco. Ugotovitve razkrivajo, da je psihosocialna podpora oskrbovalcem pogosto nezadostna, razdrobljena in težko dostopna, kar prispeva k povečani psihološki stiski in tveganju za izgorelost. Naloga poudarja pomen celostnega razumevanja anticipatornega žalovanja ter potrebo po razvoju učinkovitih in dostopnih psihosocialnih intervencij, ki se začnejo že v času trajanja bolezni, ko žalovanje pogosto poteka tiho in neprepoznano. S tem prispeva k boljšemu razumevanju kompleksnosti izkušnje neformalnih oskrbovalcev v času oskrbe osebe z demenco.
Ključne besede: Demenca, anticipatorno žalovanje, neformalni oskrbovalci, psihosocialna podpora
Objavljeno v ReVIS: 09.01.2026; Ogledov: 218; Prenosov: 16
 Celotno besedilo (4,92 MB) |
2. Izdelava spletne aplikacije za spremljanje napredka bolezni : magistrska nalogaDejan Čurk, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga obravnava razvoj in vrednotenje spletne aplikacije za spremljanje napredka nevrodegenerativnih bolezni. Cilj je ugotoviti, katere funkcionalnosti so ključne za učinkovito spremljanje ter ali takšno orodje skrbnikom olajša delo, omogoča hitrejše zaznavanje sprememb v zdravstvenem stanju pacienta. Raziskava združuje pregled literature, tri polstrukturirane intervjuje s skrbnicami ter uporabniško usmerjen razvoj prototipa v okolju ASP.NET Core z Blazorjem. Aplikacija omogoča hiter, strukturiran vnos poročil in zapis simptomov, kratek povzetek za zdravnika; podpira vitalne parametre, priponke in opomnike. Hipoteza, da skrbniki z uporabo aplikacije hitreje opazijo pomembne spremembe in pravočasno ukrepajo, je s kvalitativnimi podatki podprta. Za nadaljnje raziskave predlagamo pilotno kvantitativno študijo, A/B preizkus obvestil ter validacijo izvozov pri zdravnikih; smiselna je tudi ocena dostopnosti uporabniškega vmesnika za starejše uporabnike.
Ključne besede: spremljanje bolezni, nevrodegenerativne bolezni, demenca, uporabniška izkušnja, spletna aplikacija, ASP.NET Core, Blazor
Objavljeno v ReVIS: 11.12.2025; Ogledov: 253; Prenosov: 5
Celotno besedilo (4,92 MB) |
3. Doživljanje fizioterapevtov v procesu obravnave dementnih oseb v domski oskrbi : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaNika Goričan, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretično izhodišče: Demenca je eden izmed glavnih vzrokov invalidnosti in odvisnosti od pomoči pri starejših osebah po svetu. Vpliva na številna področja življenja bolnika in njegovih svojcev, med drugim na telesno, čustveno in socialno delovanje. Pri obvladovanju posledic bolezni ima fizioterapevtska obravnava pomembno vlogo. Prispeva k ohranjanju telesnih sposobnosti, posameznika ohranja samostojnega, zmanjšuje nevarnost pred padci, spodbuja splošno aktivnost posameznika in tako izboljša kakovost življenja osebe z demenco. Namen diplomskega dela je bil raziskati doživljanje fizioterapevtov v procesu obravnave dementnih oseb v domski oskrbi. V raziskavi smo želeli ugotoviti dinamiko in posebnosti na področju odnosov, komunikacije ter načrtovanja, izvajanja in vrednotenja fizioterapevtske obravnave ter izpostaviti pomen in vlogo fizioterapije pri dementnih osebah v domski oskrbi. Metodologija: Uporabljena je bila kvalitativna raziskovalna metoda, ki temelji na fenomenološkem raziskovalnem pristopu. Izvedli smo polstrukturiran intervju na vzorcu 5 fizioterapevtov zaposlenih v domu starejših. Rezultati: Analiza odgovorov je pokazala, da delo fizioterapevtov z dementnimi osebami v domski oskrbi zahteva več časa, potrpežljivosti, individualno prilagojen pristop in empatijo. Komunikacija mora biti preprosta in jasna, obravnava pa načrtovana na podlagi trenutnih sposobnosti posameznika. Fizioterapija prispeva k ohranjanju mobilnosti, samostojnosti in neodvisnosti ter k preprečevanju tveganja za padce dementnih oseb v domski oskrbi. Pomembno je, da je tudi tej skupini stanovalcev redno dostopna. Razprava: Fizioterapija ima pomembno vlogo pri obravnavi dementnih oseb v domski oskrbi. Potreben je naravi bolezni in posameznika prilagojen pristop, podprt z ustrezno sistemsko ureditvijo.
Ključne besede: fizioterapija, demenca, domska oskrba, doživljanje, komunikacija
Objavljeno v ReVIS: 25.11.2025; Ogledov: 424; Prenosov: 7
Celotno besedilo (1,80 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Simptomi demence - izziv za zdravstveno negoAnamarija Dolar, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Demenca je kronična bolezen možganov. Pri osebi z demenco začnejo upadati kognitivne sposobnosti, kar vpliva predvsem na mišljenje, vedenje in spomin. Za boljši rezultat je zelo pomembno zgodnje odkritje bolezni, da lahko či m prej začnemo s postopkom zdravljenja. Simptomi, ki kažejo na demenco, so: pozabljivost, neorientiranost, postopna izguba spomina, vedenjske spremembe in psihične spremembe. Pri obravnavi oseb z demenco se zdravstveni delavci pogosto srečajo z raznimi izzivi, ki jim otežujejo delo in dobro obravnavo oseb z demenco ter komunikacijo s svojci, ki praviloma tudi potrebujejo izobraževanje in pomoč. Namen diplomske naloge je ugotoviti simptome demence, ki predstavljajo izziv za zdravstveno nego.
Metode: V raziskavi sta bila uporabljena kvalitativni raziskovalni pristop in deskriptivna metoda dela. Za potrebe empiričnega dela so bili zbrani, analizirani in sintetizirani primarni ter sekundarni viri. Primarni podatki za analizo so bili pridobljeni s tehniko intervjuvanja. Vir podatkov je bil tudi pregled strokovne in znanstvene literature, pridobljene iz podatkovnih baz Cobiss, PubMed in Google učenjak. Vzorec je namenski in je vključeval srednje medicinske sestre, diplomirane medicinske sestre, bolničarje negovalce in delovne terapevte, ki imajo več kot eno leto delovnih izkušenj pri obravnavi oseb z demenco. V intervju ju je sodelovalo šest oseb, ki se med seboj ne poznajo. Raziskava je potekala v maju 2025.
Ključne besede: simptomi, demenca, izziv, zdravstveni delavci, osebe z demenco
Objavljeno v ReVIS: 14.11.2025; Ogledov: 380; Prenosov: 7
Celotno besedilo (981,79 KB) |
5. Vloga medicinske sestre pri obravnavi kognitivnega upada pri starostnikihAnita Kajtna, 2025, diplomsko delo Opis: Kognitivni upad pri starostnikih, ki se izraža v različnih oblikah, od blage kognitivne motnje do demence, predstavlja enega ključnih izzivov sodobnih zdravstvenih sistemov. Staranje prebivalstva povečuje pojavnost teh motenj, kar ima medicinske, socialne, psihološke in ekonomske posledice. Namen diplomske naloge je bil preučiti vlogo medicinske sestre pri obravnavi starostnikov s kognitivnim upadom, izzive pri delu ter možne rešitve.
Ključne besede: Kognitivni upad, starostnik, demenca.
Objavljeno v ReVIS: 05.10.2025; Ogledov: 475; Prenosov: 13
Celotno besedilo (1,07 MB) |
6. Življenjska perspektiva oseb z napredovano obliko demence na primeru vasi Hogeweyk : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Socialna gerontologijaSara Drofenik, 2025, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela je podrobneje raziskati različne možnosti bivanja oseb z napredovano obliko demence, pri tem pa se osredotočiti na primer vasi za osebe, obolele za napredovano obliko demence, Hogeweyk na Nizozemskem, saj ocenjujemo, da je dober primer iz prakse. Glavna metoda v empiričnem delu diplomskega dela je študija primera. V diplomskem delu smo s pomočjo uporabljene raziskovalne metode lahko pojasnili, da bivanje v vasi Hogeweyk prinaša pomembne rezultate v kakovosti življenja oseb, obolelih za napredovano obliko dementnih obolenj, glede na izbrane kazalnike kakovosti (število padcev, količina psihoaktivnih zdravil, zadovoljstvo stanovalcev in njihovih svojcev). Predstavili smo tudi pristope v vasi Hogeweyk, ki pomagajo osebam, obolelim za napredovano obliko demence, pri ohranjanju kognitivnih sposobnosti ter možnosti bivanja oseb z napredovano obliko demence v predstavljeni vasi. Primer Hogeweyk ponuja ideje oz. predloge za bivanje oseb z napredovano demenco tudi v Sloveniji. Institucije, kjer takšne osebe bivajo, se lahko zgledujejo po tem primeru in poskušajo uvesti elemente iz primera v svojo organizacijo dela, v svojo »ponudbo« storitev in inovativnih pristopov pri delu z osebami z napredovano obliko dementnih obolenj.
Ključne besede: demenca, oblika bivanja, vas za osebe, obolele za demenco
Objavljeno v ReVIS: 02.10.2025; Ogledov: 422; Prenosov: 4
Celotno besedilo (1,87 MB) |
7. Pomen prilagoditev bivalnega okolja za varnost oseb, obolelih za demenco, v domovih za starejše : magistrsko delo študijskega programa druge bolonjske stopnje Socialna gerontologijaTina Serdinšek, 2025, magistrsko delo Opis: Uvod: Magistrsko delo obravnava pomen prilagajanja bivalnega okolja za zagotavljanje varnosti oseb, obolelih za demenco, v domovih za starejše. Metode: Raziskava je bila izvedena po kvalitativni raziskovalni metodi z uporabo 10 polstrukturiranih intervjujev z zaposlenimi in svojci v treh domovih za starejše Mavida Group. Vprašanja so bila oblikovana na podlagi pregleda relevantne literature in postavljenih ciljev raziskave, pri čemer smo se osredotočili na percepcijo varnosti in učinkovitosti prilagoditev bivalnega okolja za osebe, obolele za demenco. Rezultati: Fizične prilagoditve, kot so odstranjevanje pragov, držala in varnostni sistemi, so se izkazale za učinkovite pri zmanjševanju tveganja padcev. Zaposleni opozarjajo na pomanjkanje kadra in izzive pri obvladovanju begavosti, medtem ko svojci cenijo varnostne ukrepe in dobro komunikacijo. Ugotovljeno je bilo, da prilagoditve, kot so jasna označitev prostorov, dobra osvetljenost in dostopnost do zunanjih površin, dodatno izboljšujejo orientacijo in zmanjšujejo stres pri stanovalcih, ki so oboleli za demenco. Razprava in zaključek: Rezultati kažejo, da so prilagoditve bivalnega okolja ključne za izboljšanje varnosti in kakovosti življenja oseb, obolelih za demenco. Kljub učinkovitim ukrepom pa ostajajo izzivi, kot so individualizacija pristopa, zagotavljanje dodatnega kadra, boljša integracija sodobnih tehnoloških rešitev. Priporočila, ki temeljijo na raziskavah vključujejo širšo implementacijo prilagoditev, večje vključevanje svojcev ter večjo interdisciplinarno podporo zaposlenim, kar bi omogočilo celostno in prilagojeno obravnavo stanovalcev.
Ključne besede: demenca, bivalno okolje, prilagoditve, varnost, domovi za starejše
Objavljeno v ReVIS: 29.09.2025; Ogledov: 518; Prenosov: 18
Celotno besedilo (2,36 MB) |
8. Pomen in vloga družinskih članov oseb z demenco pri zagotavljanju njihove kakovosti življenja v domačem okolju : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Socialna gerontologijaAna Menhard, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: S staranjem prebivalstva se število oseb z demenco hitro povečuje, s tem pa tudi potreba po dolgoročni, čustveno in fizično zahtevni oskrbi. V Sloveniji veliko oseb z demenco živi v domačem okolju, kjer glavno vlogo pri oskrbi prevzemajo družinski člani. Namen diplomskega dela je raziskati pomen in vlogo teh družinskih članov pri zagotavljanju kakovostnega življenja oseb z demenco. Metode: Uporabljena je bila kvalitativna raziskovalna metoda z izvedbo polstrukturiranih intervjujev. V mesecu aprilu 2025 je bilo opravljenih deset intervjujev z družinskimi člani, ki v domačem okolju skrbijo za osebe z demenco. Zbrani podatki so bili kodirani in analizirani z metodo kvalitativne vsebinske analize, z namenom prepoznave osrednjih tem in vzorcev v doživljanju oskrbe, vplivu podpore ter zaznavanju kakovosti življenja. Rezultati: Ugotovitve kažejo, da lahko osebe z demenco doživljajo kakovostno življenje, če so deležne čustvene bližine, varnega okolja in prilagojenih aktivnosti. Ključno vlogo pri tem imajo družinski člani, ki s svojo prisotnostjo, podporo in skrbjo pomembno prispevajo k dobremu počutju oseb z demenco, čeprav se ob tem soočajo z izzivi, kot so izčrpanost in spremembe življenjskega sloga. Razprava: Raziskava potrjuje, da družinski člani igrajo ključno in večdimenzionalno vlogo pri zagotavljanju kakovosti življenja oseb z demenco. Njihova prisotnost, vključenost v vsakodnevne aktivnosti in predanost pomembno vplivajo na dobrobit oseb z demenco. Zato je nujno razviti oblike pomoči, ki bodo vključevale podporo tudi za družinske oskrbovalce. Naše ugotovitve pripomorejo k boljšemu razumevanju vpliva družinske podpore na dobrobit oseb z demenco ter ponujajo izhodišča za nadaljnje raziskovanje in izboljšave na področju oskrbe.
Ključne besede: demenca, družinski člani, kakovostno življenje, domače okolje, neformalna oskrba
Objavljeno v ReVIS: 18.09.2025; Ogledov: 506; Prenosov: 17
Celotno besedilo (1,91 MB) |
9. Pomen fizioterapevtske obravnave oseb z demenco z levijevimi telesci – pregled literature : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaEva Pucer, 2023, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Demenca z Levijevimi telesci (DLT) je možganska motnja, ki lahko povzroči težave z mišljenjem, gibanjem, vedenjem in razpoloženjem. Izsledki raziskav kažejo, da osebam z DLT fizioterapija zelo koristi, saj lahko zagotovi pomoč pri hoji in se osredotoči na določene motorične okvare. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, kako fizioterapevtska obravnava oseb z DLT vpliva na telesno in kako na kognitivno funkcijo posameznika. Metoda: Uporabljena je bila kvalitativna raziskovalna metoda sistematičnega pregleda domače in tuje literature. Znanstvene in strokovne članke smo iskali v podatkovnih bazah ScienceDirect, PubMed, PEDro, Emerald, ProQuest, Cochrane Library in Google Učenjak, ustrezati pa so morali določenim vključitvenim in izključitvenim merilom. V končno analizo je bilo vključenih osem raziskav. Rezultati: Pregled literature je pokazal, da ima fizioterapija pozitivne učinke na osebe z DLT. Fizioterapevtska obravnava izboljšuje ravnotežje, hojo, moč, hkrati pa lahko izboljša spomin, učenje in upočasni kognitivni upad. Razaprava in sklep: Kot najbolj učinkovita fizioterapevtska metoda pri obravnavi oseb z DLT se je pokazala telesna aktivnost v obliki vadbenega programa, ki pozitivno vpliva na telesne kot tudi na kognitivne funkcije. Zaradi pomanjkanja študij, ki bi se osredotočale izključno na vpliv fizioterapije na osebe z DLT brez vključevanja oseb z drugimi vrstami demenc v vzorec, je kakovost tega pregleda literature slabša.
Ključne besede: demenca, fizioterapija, demenca z Levijevimi telesci
Objavljeno v ReVIS: 28.08.2025; Ogledov: 570; Prenosov: 3
Celotno besedilo (1,30 MB) |
10. Paliativna oskrba pri starostniku obolelemu z napredovalo obliko demence : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaVesna Vidal, 2025, diplomsko delo Opis: Paliativna oskrba starostnikov z napredovalo demenco je celosten pristop, ki ni omejen zgolj na zdravljenje simptomov, temveč vključuje medicinske, psihosocialne ter duhovne vidike oskrbe. Napredovanje bolezni postopoma vpliva na bolnikove kognitivne in telesne sposobnosti, kar otežuje komunikacijo ter sprejemanje odločitev o oskrbi. Zaradi tega postaja vnaprejšnje načrtovanje oskrbe izjemno pomembno. Raziskovalno vprašanje diplomskega dela se osredotoča na ključne pristope paliativne oskrbe starostnikov z napredovalo demenco ter na vlogo interdisciplinarnega tima in družinskih članov pri zagotavljanju kakovostne oskrbe. Analiza obstoječe literature kaže, da celosten pristop izboljšuje kakovost življenja bolnikov in hkrati zmanjšuje obremenitev njihovih oskrbovalcev. Kljub temu so dostopnost in enotne smernice paliativne oskrbe za to ranljivo skupino še vedno pomanjkljivo raziskane. Rezultati raziskave potrjujejo, da je uspešna paliativna oskrba starostnikov z demenco odvisna od zgodnjega načrtovanja, prilagojene komunikacije ter podpore svojcem in zdravstvenemu osebju. V prihodnje bi bile potrebne dodatne raziskave, ki bi prispevale k razvoju enotnih smernic in izboljšanju dostopnosti paliativne oskrbe.
Ključne besede: paliativna oskrba, starostniki, napredovala demenca, etična vprašanja, kakovost življenja
Objavljeno v ReVIS: 18.08.2025; Ogledov: 584; Prenosov: 16
Celotno besedilo (1008,12 KB) |
