1. Evroobmočje skozi prizmo optimalnega valutnega območjaLuka Krajnik, 2026, pregledni znanstveni članek Ključne besede: evroobmočje, optimalno valutno območje, Evropska monetarna unija, Maastrichtski kriteriji, asimetrični šoki, davčna kapaciteta za blaženje šokov, davčna integracija, sinhronizacija gospodarskih ciklov, ekonomska integracija
Objavljeno v ReVIS: 29.05.2026; Ogledov: 200; Prenosov: 2
 Celotno besedilo (296,45 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. MIGRACIJE IN EKONOMSKI RAZVOJ CILJNIH DRŽAV EU (PRISPEVKI K PRODUKTIVNOSTI, PODJETNIŠTVU, GOSPODARSKI RASTI)Jan Rode, 2026, ni določena Opis: Migracije predstavljajo pomemben gospodarski in družbeni pojav s katerim se srečujemo v Evropski uniji ter tudi drugod po svetu in so povezane z različnimi ekonomskimi kazalniki, kot so trg dela, sestava delovne sile in dolgoročna gospodarsko rast. Ta diplomska naloga preučuje gospodarske učinke migracij na ciljne države EU, s posebno podrobnostjo na produktivnosti, rasti, podjetništvu, zaposlenosti in plačah. Tekom diplomske naloge pa bomo natančno opisali tudi različne vrste migracij in vlogo migracijske politike EU pri upravljanju migracijskih tokov.
Diplomska naloga je sestavljena iz dveh delov, teoretičnega ter empiričnega. Teoretični del predstavlja migracije kot gospodarski pojav, njihove glavne oblike in ključne dejavnike, ki vplivajo na odločitve posameznikov, da migrirajo. Empirični del pa temelji na analizi sekundarnih podatkov iz zanesljivih virov in pregleduje trende registriranih migracij, mobilnosti znotraj EU in nezakonitih prehodov meja.
Rezultati naše analize kažejo, da migracije pomembno vplivajo na trge dela in gospodarsko uspešnost. Ti učinki so odvisni od značilnosti migrantov, vključevanja na trg dela in institucionalnih okvirov v državah prejemnicah. Migracije lahko pomagajo zmanjšati pomanjkanje delovne sile in podpreti dolgoročno rast, vendar lahko neustrezne migracijske politike povzročijo kratkoročne pritiske na javne finance. Migracijska politika EU ima zato ključno vlogo pri zagotavljanju učinkovitega vključevanja in trajnostnega upravljanja migracij.
Ključne besede: migracije, Evropska unija, gospodarski razvoj, trg dela, migracijska politika.
Objavljeno v ReVIS: 14.05.2026; Ogledov: 212; Prenosov: 5
Celotno besedilo (609,31 KB) |
3. Nekonvencionalne znamke : primerjava med ureditvijo Evropske unije in ZDANina Gerželj, 2025, doktorska disertacija Opis: Zaradi vse večje globalne konkurence in ozaveščenosti potrošnikov je vse večja tudi potreba podjetij po prepoznavnosti. Vse bolj se zavedajo, da zgolj kakovost in cena nista dovolj za uspešno prodajo blaga ali storitev. Izkazalo pa se je, da je učinkovitejše, če se pri graditvi identitete znamke osredotočajo na senzorične zaznave potrošnikov. Nekonvencionalne znamke tako pri posamezniku vzbujajo občutke, ki velikokrat pri dojemanju okolice odigrajo pomembnejšo vlogo kot sam razum, zato postaja področje nekonvencionalnih znamk vse bolj zanimivo in kompleksno. Pravno varstvo znamk se zdi na prvi pogled dokaj preprosto, vendar je zaradi prepletenosti pogojev, ki jih mora izpolnjevati znak, ki ga zaželimo registrirati, precej zapleteno. Čeprav je Evropska unija z novo zakonodajo razširila ilustrativno naštete znake in mednje vključila tudi nekonvencionalna znaka (barvo in zvok) ter odpravila zahtevo po grafičnem prikazu znaka, predstavljajo nekonvencionalni znaki še vedno izziv številnim organom, pristojnim za registracijo znamk, ter podjetjem, ki želijo za nekonvencionalni znak pravno zavarovati. Kljub pozitivnim lastnostim, ki jih imajo za potrošnike in podjetja znamke, pa imajo včasih le-te tudi protikonkurenčni učinek. V doktorski disertaciji z uporabo primerjalne in analitične metode raziskovanja proučim evropsko in ameriško pravo nekonvencionalnih znamk ter razjasnim določene nejasne in nepopolne določbe zakonodaje s tega področja. Analiza sodne prakse Sodišča Evropske unije, Splošnega sodišča in sodišč Združenih držav Amerike ter prakse drugih pristojnih organov v Evropski uniji in Združenih državah Amerike osvetljuje predvsem vprašanja, povezana s t. i. registrabilnostjo znamke vonja, zvoka in barve. Rezultati raziskave potrjujejo tezo, da je registracija nekonvencionalnih znamk zahtevnejša ter primerjalnopravno gledano liberalnejša na ozemlju Združenih držav Amerike. Uspešna registracija znamke vonja pa ostaja v obeh pravnih sistemih še vedno nerešena.
Ključne besede: znamke, nekonvencionalne znamke, čutno znamčenje, popolna konkurenca, monopol, registrabilnost nekonvencionalnih znamk, znamka vonja, zvočna znamka, barvna znamka, Evropska unija
Objavljeno v ReVIS: 30.01.2026; Ogledov: 546; Prenosov: 11
Celotno besedilo (4,63 MB) |
4. Tveganje za finančne prevare pri porabi sredstev skupne kmetijske politike : magistrsko deloUroš Bunderla, Branko Mayr, 2019, magistrsko delo Ključne besede: skupna kmetijska politika, program razvoja podeželja 2014-2020, Evropska unija, tveganje za goljufije, finančne goljufije, primeri goljufij, javni razpisi, Agencija Republike Sloveniji za kmetijske trge in razvoj podeželja, magistrsko delo
Objavljeno v ReVIS: 19.01.2026; Ogledov: 580; Prenosov: 14
Celotno besedilo (1,41 MB) |
5. Priprave velikih podjetij, ki niso subjekti javnega interesa, na trajnostno poročanje v skladu z direktivo CSRD : magistrsko deloPetra Grabljevec, 2025, magistrsko delo Ključne besede: družbena odgovornost podjetij, trajnostni razvoj, trajnostno poročanje, Evropska unija, direktiva, standardi, velika slovenska podjetja, dvojna pomembnost, magistrsko delo
Objavljeno v ReVIS: 19.01.2026; Ogledov: 649; Prenosov: 8
Celotno besedilo (3,38 MB) |
6. Anomalije znotraj evropskega sistema DDV in predlogi za izboljšanje sistema : magistrsko deloTadeja Blatnik, 2025, magistrsko delo Ključne besede: DDV, anomalije, Evropska unija, enotni trg, davki, klirinški sistem, digitalna transformacija, magistrsko delo
Objavljeno v ReVIS: 19.01.2026; Ogledov: 648; Prenosov: 9
Celotno besedilo (1,32 MB) |
7. |
8. |
9. Pregled in analiza digitalizacije v Evropski uniji: primer Slovenije : diplomska nalogaŽiga Žlogar, 2025, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi proučujemo stanje digitalizacije v državah članicah Evropske unije, s poudarkom na Sloveniji. V teoretičnem delu predstavimo prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti digitalizacije, digitalne inovacije ter ključne politike in kazalnike na tem področju. V empiričnem delu analiziramo Poročilo o digitalnem desetletju 2024, ki pokaže, da Slovenija izstopa pri razvoju e-zdravja, digitalni infrastrukturi in uporabi umetne inteligence v podjetjih, medtem ko zaostaja pri uporabi podatkovne analitike v podjetjih, uvajanju digitalnih inovacij v poslovanje ter po številu strokovnjakov za informacijsko-komunikacijske tehnologije. Poleg tega nacionalna in regionalna gospodarska zbornica opozarjata na nujnost hitrega ukrepanja zaradi zaostajanja Slovenije na področju digitalizacije, na potrebo po vlaganjih v digitalne kompetence in napredne tehnologije ter na učinkovitejšo prerazporeditev virov.
Ključne besede: digitalizacija, digitalna preobrazba, digitalne inovacije, Poročilo o digitalnem desetletju, Evropska unija, Slovenija
Objavljeno v ReVIS: 03.09.2025; Ogledov: 1916; Prenosov: 35
Celotno besedilo (1,28 MB) |
10. |
