Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Prisilno delo predstavlja hud poseg v človekovo dostojanstvo, a kljub temu ostaja zelo razširjena praksa v svetovnem gospodarstvu. Eden od glavnih akterjev pri tem vprašanju so transnacionalne korporacije, katerih globalno poslovanje pogosto presega meje držav, zaradi česar je težko določiti njihovo odgovornost. Evropska unija (EU) ima pomembno vlogo pri reševanju tega razširjenega problema kot velika gospodarska sila ter zagovornica človekovih pravic in dostojnega dela po svetu. V magistrskem delu je bila poglavitno uporabljena analiza relevantnih pravnih aktov. Študija primera je bila uporabljena na primeru Kitajske in Bangladeša z namenom boljšega razumevanja vzrokov prisilnega dela, vloge korporacij in vloge EU pri njegovem odpravljanju. V zaključku je bila pri podaji odgovorov na raziskovalna vprašanja uporabljena sinteza. Namen magistrskega dela je bil analizirati učinkovitost zakonodaje in zunanje politike EU pri reševanju problematike prisilnega dela v globalnih dobavnih verigah. Ugotovitve raziskovanja kažejo, da se prisilno delo pojavlja zaradi kumulacije vzrokov, kot so revščina, diskriminacija, neformalne oblike dela, migracije, nizki delovni standardi, kršenje pravic delavcev in izkoriščanje korporacij. Pomankanje odgovornosti gospodarskih družb za kršenje človekovih pravic vsekakor pripomore k obstoju prisilnega dela v svetovnih dobavnih verigah. EU uporablja številna sredstva zunanje, trgovinske in razvojne politike z namenom odpravljanja prisilnega dela v tretjih državah, njihova učinkovitost pa je odvisna od specifičnega odnosa z državo, v kateri EU želi spodbuditi spoštovanje človekovih pravic. Nova Uredba o prisilnem delu in Direktiva o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnosti postavljata nove standarde v boju proti prisilnem delu v globalnih dobavnih verigah, vendar se postavljajo dvomi o njunem kakovostnem izvajanju v praksi. Hkrati obstaja bojazen, da bi nove zahteve lahko ogrozile konkurenčnost evropskih podjetij v svetovnem gospodarstvu. Delo bo pripomoglo k boljšemu razumevanju priložnosti in izzivov, s katerimi se EU srečuje pri svojih prizadevanjih za odpravo prisilnega dela v državah globalnega juga. Kot tako bo uporabno za raziskovalce, ki se ukvarjajo s področjem varstva človekovih pravic zunaj meja EU.
Ključne besede: prisilno delo, globalne dobavne verige, človekove pravice v gospodarstvu, skrbni pregled, Evropska unija, Uredba o prisilnem delu
Objavljeno v ReVIS: 19.05.2025; Ogledov: 345; Prenosov: 10
Celotno besedilo (1,64 MB)

Opis: V današnjem času si je težko predstavljati svet brez človekovih pravic in temeljnih svoboščin, a temu ni bilo vedno tako. Gre za temeljna pravna načela tako EU, kot tudi vsake sodobne države danes. Kršitve, kot so se dogajale med II. svetovno vojno, so razlog, da imamo danes vrsto mednarodnih dokumentov, ki zagotavljajo spoštovanje človekovih pravic. Trdimo lahko, da je ravno II. svetovna vojna podlaga za sprejetje mednarodnega pravnega akta Splošne deklaracije človekovih pravic in posledično vseh nadaljnjih kodifikacij z dotičnega področja. Sprejetje Deklaracije nedvomno predstavlja bolj usklajeno ter organizirano borbo za človekove pravice. Človekove pravice so danes univerzalne in pripadajo vsakomur, ne glede na osebnostne okoliščine. To dejstvo je sicer znano slehernemu posamezniku, a kljub temu v praksi še vedno prihaja do kršitev le-teh. Ena izmed značilnosti človekovih pravic je tudi v tem, kakšna je obveznost države glede njene implementacije in spoštovanja, na tem mestu govorimo o pozitivnem in negativnem vidiku človekovih pravic. Človekove pravice danes praviloma niso absolutne. Ena izmed temeljnih konstitutivnih pravic, ki jih mora zagotavljati vsaka demokratična in pravna država, je pravica do svobode izražanja. Gre za pravico, ki je zagotovljena tako na mednarodnopravni ravni, kot tudi na evropski ter nacionalni. Zapisana je v Listini EU in prav tako v Evropski konvenciji za človekove pravice, saj le-ta sodi med najpomembnejše stebre svobodne demokratične družbe. Čeprav sama pravica praviloma ni absolutna, pa ima v sodni praksi pogosto prednost pred drugimi pravicami. Slovenska Ustava se tukaj razlikuje od drugih evropskih ustav, saj ureja dotično pravico v dveh ustavnih določilih, medtem ko večina ustav le-to ureja v enem. Sodna praksa, ki se navezuje na svobodo izražanja je zelo pestra, saj v praksi še vedno prihaja do kršitev in zlorab pravice, tako da je obravnavana tema magistrskega dela tudi pregled pilotnih in aktualnih sodb tako ESČP kot USRS.
Ključne besede: Evropska unija, begunec, mednarodna zaščita, migracije, migrant, reforma
Objavljeno v ReVIS: 14.04.2025; Ogledov: 376; Prenosov: 22
Celotno besedilo (838,36 KB)

Opis: Magistrsko delo obravnava ureditev umetne prekinitve nosečnosti v državah članicah Evropske unije, kar je tema v središču pravnih, političnih in družbenih razprav. Analizirajo se različni zakonodajni pristopi, ki jih države članice EU uporabljajo pri urejanju te pravice, ter vpliv teh ureditev na dostopnost in varnost postopka. Raziskovalna metodologija temelji na pravni analizi, ki vključuje preučevanje pravnih aktov držav članic EU, sodno prakso ustavnih sodišč in Evropskega sodišča za človekove pravice, relevantne mednarodne pravne instrumente ter statistične podatke o dostopnosti in izvedbi umetnih prekinitev nosečnosti. Opredeljeni so relevantni pojmi in pravila ter opisano trenutno stanje pravne in ustavnopravne ureditve v državah članicah EU. Cilj raziskave je bil ponuditi celovit pregled trenutne ureditve umetne prekinitve nosečnosti v EU, ugotoviti spremembe v zakonodaji, identificirati najboljše prakse in politike, ki zagotavljajo varnost in dostopnost postopka, ter osvetliti vpliv evropskih institucij na nacionalne politike, s poudarkom na raznolikosti pristopov znotraj EU. Ključne ugotovitve raziskave kažejo na velike razlike v zakonodaji med državami članicami, kar ustvarja neenakosti v dostopnosti in pravni zaščiti žensk. Medtem ko so nekatere države v zadnjih letih uvedle restriktivnejše ukrepe, druge svoje zakonodaje liberalizirajo pod pritiskom mednarodnih organizacij in evropskih institucij. Ugotovitve so lahko dragocen vir za nadaljnje raziskave in prispevajo k večji ozaveščenosti javnosti o trenutnem stanju ter izzivih, kar lahko vpliva na oblikovanje javnega mnenja in spodbuja podporo za potrebne zakonodajne spremembe.
Ključne besede: umetna prekinitev nosečnosti, reproduktivne pravice žensk, Evropska unija, sodna praksa, evropske institucije
Objavljeno v ReVIS: 15.01.2025; Ogledov: 393; Prenosov: 17
Celotno besedilo (1,12 MB)

Opis: Za namene lažjega trgovanja so se že v preteklosti nekatere države začele povezovati ter sklepati razne sporazume. Dogajanja v svetovnem gospodarskem prostoru zaznamujejo vse hitrejše spremembe, pospešene procese internacionalizacije in globalizacije, posledično so zaradi lažjega sodelovanja in zmanjševanja trgovinskih ovir nastale integracije. Ena od teh je tudi Evropska unija (EU), katere članici sta tudi Slovenija in Hrvaška. Z željo, da bi razumel vpliv takšne integracije na gospodarstvo posamezne članice, nameravam primerjati nekatere makroekonomske spremenljivke. Glavni cilj raziskave je identificirati vzorce in povezave med ključnimi ekonomskimi kazalci ter razumeti, kako se gospodarske spremenljivke odražajo v obeh državah. Raziskava zajema pet ključnih ekonomskih spremenljivk: stopnjo rasti bruto domačega proizvoda, stopnjo inflacije, število brezposelnih, višino povprečne bruto plače in vrednosti nepremičnin. Ekonometrične metode bodo uporabljene za analizo teh spremenljivk in identifikacijo vzročnih povezav med njimi. Poseben poudarek bo na primerjalni analizi trendov in razlik med Slovenijo in Hrvaško ob upoštevanju njunega članstva v EU, z analizo vpliva nekaterih ekonomskih spremenljivk na stanje cen nepremičnin v opazovanem obdobju. Ključni rezultati prispevajo k boljšemu razumevanju gospodarskega razvoja obeh držav v kontekstu evropskega okolja. Hkrati pa bo raziskava nudila informacije in vpogled v potencialne izzive ter priložnosti, s katerimi se soočata Slovenija in Hrvaška v globalnem ekonomskem sistemu. Analiza bo pomagala razumeti vplive gibanja makroekonomskih spremenljivk na cene nepremičnin in s tem omogočila predpostavko o vplivu državnega gospodarstva na cene nepremičnin, ki velja za dokaj neraziskano področje. S tem poglobljenim pristopom k ekonometrični analizi se pričakuje, da bo naloga prispevala k razširjenemu razumevanju ekonomskega položaja obeh držav ter k izboljšanju informiranosti o njunem gospodarskem razvoju.
Ključne besede: Evropska unija, nepremičninski trg, makroekonomske spremenljivke, bruto plača, regresijska analiza
Objavljeno v ReVIS: 15.09.2024; Ogledov: 681; Prenosov: 16
Celotno besedilo (1,40 MB)

Opis: Magistrsko delo obravnava trenutno najbolj pereč dogodek v letu 2020 v okviru politike, in sicer izstop države članice iz Evropske unije. Kot je sprva kazalo in bilo tudi mišljeno, naj bi 50. člen PEU, ki ureja izstop pogodbenice iz Evropske unije, ostal zgolj mrtva črka na papirju, vendar pa se je v letu 2020 izkazalo, da navedeno mišljenje in »tolmačenje« ni bilo pravilno, saj se je ravno to zgodilo. Velika Britanija je že v letu 2017 po veliki imigrantski krizi napovedala izstop iz Evropske unije, vendar pa so sprva vsi mislili, da gre zgolj za napovedi brez učinka. V letu 2019 oz. kasneje v letu 2020 pa je Velika Britanija svoje napovedi uresničila ter tako prekinila članstvo v EU ter skladno s 50. členom PEU izstopila iz Evropske unije. Od leta 2017, ko je Velika Britanija napovedala izstop iz Evropske unije, so na dnevni ravni potekala pogajanja med Veliko Britanijo in Evropsko unijo, na kakšen način bo Velika Britanija izstopila iz Evropske unije, ali bo to »soft« ali »hard« brexit. Sprva je kazalo, da bo Velika Britanija izstopila iz Evropske unije brez kakršnih koli dogovorov, vendar pa se je v postopku izkazalo, da bo Velika Britanija le sklenila dogovore in sporazume z Evropsko unijo, na podlagi česar bo tako svojim državljanom kot tudi državljanom EU omogočila lažji prehod na način življenja, kot je bil pred vstopom v Evropsko unijo. Sporazum sta pogodbenici podpisali 30. 12. 2020 v Bruslju. Ne glede na sprejeti Sporazum, pa bo izstop Velike Britanije prinesel veliko sprememb, saj bo izstop Združenega kraljestva z enotnega trga in carinske unije povzročil dodatne ovire za trgovino in čezmejno mobilnost ljudi in še marsikatere druge spremembe.
Ključne besede: Evropska unija, Velika Britanija, brexit, sporazum, izstop iz Evropske unije, 50. člen PEU, referendum
Objavljeno v ReVIS: 01.07.2024; Ogledov: 780; Prenosov: 30
Celotno besedilo (1,39 MB)