Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Umetnost zaradi svoje subtilne, simbolne in nenehno spreminjajoče se narave nima enotnega poimenovanja niti enotne opredelitve v evropskem pravnem prostoru. Svoboda umetniškega izražanja je na evropski ravni varovana v okviru Sveta Evrope, predvsem s Konvencijo o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah ter z razvijajočo se sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice. Ker se izrazne oblike umetnosti razvijajo vzporedno z družbenimi, političnimi in tehnološkimi spremembami, se nenehno spreminjajo tudi okoliščine, v katerih se uresničuje pravica do umetniškega izražanja. V okviru varstva te pravice je državam zaradi spoštovanja kulturnega pluralizma in raznolikosti nacionalnih ureditev priznano polje proste presoje, ki jim omogoča, da uresničevanje svobode umetniškega izražanja prilagodijo lastnim družbenim in kulturnim posebnostim. Hkrati pa Evropsko sodišče za človekove pravice pri presoji posameznih primerov izvaja nadzor nad uporabo te diskrecije ter skrbi za spoštovanje temeljnih vrednot pluralistične demokracije, vladavine prava in varstva človekovih pravic. Nenehen razvoj umetniških izraznih oblik dodatno otežuje oblikovanje enotnih meril za njihovo pravno zaščito, kar se odraža v raznolikosti sodne prakse in v potrebi po individualni, kontekstualni presoji vsakega posameznega primera. Kljub temu analiza sodne prakse kaže, da Evropsko sodišče za človekove pravice praviloma vzpostavlja ravnotežje med svobodo umetniškega izražanja in njenimi dopustnimi omejitvami ter v primerih, ki se nanašajo na vprašanja javnega interesa, satire in politične kritike, praviloma daje prednost varstvu umetniške in izrazne svobode. Varstvo svobode umetniškega izražanja tako ostaja dinamično področje prava, v katerem se pravni standardi postopoma prilagajajo družbenim spremembam, pri čemer sistem, ki ga vzpostavlja Svet Evrope, predstavlja ključen mehanizem za dolgoročno krepitev te pravice v evropskem prostoru.
Ključne besede: umetnost, varstvo umetniškega izražanja, Svet Evrope, Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic, Evropsko sodišče za človekove pravice, polje proste presoje
Objavljeno v ReVIS: 21.07.2026; Ogledov: 173; Prenosov: 7
Celotno besedilo (1,12 MB)

Opis: V Sloveniji so pravice do svobode gibanja, mirnega zbiranja in svobodnega izražanja ustavno zagotovljene. Omejevanje teh pravic je dovoljeno le ob izjemnih dogodkih, med katere lahko uvrstimo tudi svetovno pandemijo nalezljive bolezni COVID-19, ki se je v Sloveniji in po svetu razširila v letu 2020. Od meseca junija tega leta je vlada Republike Slovenije z različnimi vladnimi odloki postopno omejevala zbiranje ljudi. Kljub omejitvam so v letih 2020 in 2021 v Ljubljani potekali številni neprijavljeni protesti proti vladnim ukrepom, na katerih je policija večkrat posredovala tudi z uporabo prisilnih sredstev. Do najodmevnejšega in najintenzivnejšega posredovanja policije proti množici je prišlo 5. oktobra 2021 v Ljubljani, ko je policija poleg policijske konjenice, službenih psov policije in pripadnikov posebnih enot policije uporabila tudi vodni top in plinska dražilna sredstva. Dogodek je sprožil močan odziv v javnosti, v povezavi s posredovanjem policije pa je bil izveden izredni strokovni nadzor, ki je razkril številne sistemske in izvedbene nepravilnosti, kot so presplošno izdani ukazi, pomanjkljiva pravna podlaga za tako intenzivno uporabo prisilnih sredstev in nezadostna utemeljitev posameznih prisilnih sredstev. Varuh človekovih pravic in nadzor nad delom policije sta ugotovila več primerov nesorazmerne, nestrokovne in neutemeljene uporabe sile proti neproblematičnim posameznikom, kar je izkazovalo resne kršitve človekovih pravic, med drugim 11. člena Evropske konvencije za človekove pravice (EKČP), ki varuje pravico do mirnega zbiranja. Sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) je v podobnih primerih tožb proti nekaterim državam v posameznih sodbah potrdila podobne zlorabe oblasti z represivnimi sredstvi in izpostavila potrebo po sorazmernosti ukrepov ter strpnosti oblasti do zbirajočih se množic. Ključno sporočilo ESČP skozi več sodb nalaga oblastem posameznih držav, da ne kaznuje mirnih protestnikov zaradi posameznih izgredov in da represivni ukrepi ljudi ne smejo odvračati od uveljavljanja pravice do mirnega zbiranja.
Ključne besede: Evropsko sodišče za človekove pravice, človekove pravice, policijska pooblastila, svoboda zbiranja, uporaba prisilnih sredstev
Objavljeno v ReVIS: 17.12.2025; Ogledov: 1479; Prenosov: 27
Celotno besedilo (1,23 MB)

Opis: Diplomsko delo posvečam eni od temeljnih človekovih pravic, to je pravici do izražanja verskega prepričanja v javnem prostoru. Gre za temeljno človekovo pravico, ki ni absolutna in njeno izražanje ni tako svobodno, kot bi si sprva mislili. Je ustavno varovana pravica in normativno podlago zanjo lahko iščemo v zakonih, ustavnih odločbah ter sodbah Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP). Vsak posameznik zase odloči, kolikšen pomen ima zanj njegovo versko prepričanje in v kolikšni meri ga želi izražati v javnem življenju. Nekateri ljudje so pripravljeni to pravico zagovarjati pred sodišči in si jo izboriti po pravni poti. Tem posameznikom se lahko zahvalimo, da so pogumno izrazili svoje prepričanje in stopili v bran tej pravici. Zaradi njih imamo danes širši spekter norm, s katerimi lahko zaščitimo to pravico. Ker pa vemo, da v preteklosti in nedolgo nazaj temu ni bilo tako, se v diplomskem delu dotaknem tudi ustavno sprejetih določb o verski svobodi v stoletni slovenski zgodovini. Navsezadnje menim, da sta tudi ta pravica in želja po njenem javnem izražanju velikokrat povezani in odvisni od zgodovinske ter kulturne dediščine nekega družbenega okolja. Svet se spreminja in trenutno smo priča množičnemu priseljevanju ljudi, ki prihajajo iz bistveno drugačnega družbeno-verskega okolja, kar od nas terja veliko mero srčnosti, strpnosti in razumevanja. V ta namen sem preučila današnjo ustavo in slovensko zakonsko podlago, tri odločbe Ustavnega sodišča RS in tri sodbe ESČP, ki obravnavajo pravico do izražanja vere v javnem prostoru. V diplomskem delu poskušam razložiti oziroma raziskati splošni pomen, namen, pomembnost in razumevanje splošne ustavne določbe o ločenosti cerkve od države kot dediščine francoske revolucije.
Ključne besede: pravica do izražanja vere, verska pokrivala, verski simboli, sekularizem, pluralizem, ustava, Ustavno sodišče, Evropsko sodišče za človekove pravice
Objavljeno v ReVIS: 21.10.2024; Ogledov: 1429; Prenosov: 40
Celotno besedilo (1,07 MB)

Opis: V začetnem delu magistrske naloge smo se osredotočili na obravnavo človekovih pravic in predstavitev Evropskega sodišča za človekove pravice. Opisali smo, kaj človekove pravice so, njihov zgodovinski nastanek ter kako so obravnavane v Republiki Sloveniji in v Republiki Hrvaški. V nadaljevanju smo se osredotočili na predstavitev nastanka Evropskega sodišča za človekove pravice, kako deluje in kako poteka sodni postopek pred njim, in sicer skupaj z naravo sprejetih odločitev sodišča. V naslednjem poglavju smo se poglobljeno opredelili do Evropske konvencije o človekovih pravicah in njeni razlagi. Osrednji del magistrske naloge je osredotočen na obravnavo 2. in 3. člena EKČP, kjer smo skozi sodno prakso ESČP obravnavali sodbe, ki so bile izdane zoper Slovenijo in Hrvaško zaradi kršitve 2. in 3. člena EKČP. Z analizo primerov, ki so bili za Slovenijo in Hrvaško obremenilni, smo predstavili okoliščine primera ter situacije, ko je ESČP skozi svoja obširna naziranja spoznalo državi za krivi kršitev konvencijskih pravic. Na podlagi ugotovljenih situacij, ko je do kršitev 2. in 3. člena EKČP s strani Slovenije in Hrvaške prišlo, smo v zaključnem delu magistrske naloge napisali, kako se državi soočata z možnimi rešitvami in sprejetimi ukrepi, da nadaljnjih kršitev ne bi več bilo. V zaključnem delu magistrske naloge smo v sklepu povzeli svoje ugotovitve glede na predhodno zastavljene hipoteze. V prilogo smo dodali besedilo Evropske konvencije o človekovih pravicah ter pritožbeni obrazec, saj je namen magistrske naloge tudi v tem, da pomaga posameznikom pri vložitvi pritožbe na ESČP.
Ključne besede: človekove pravice, Evropsko sodišče za človekove pravice, Slovenija, Hrvaška, Evropska konvencija o človekovih pravicah, pravica do življenja, pravica do prepovedi mučenja
Objavljeno v ReVIS: 20.07.2023; Ogledov: 2983; Prenosov: 93
Celotno besedilo (3,46 MB)

Opis: Dandanes se s človekovimi pravicami srečujemo skoraj na vsakem koraku in so sestavni del našega življenja. Skozi zgodovino so se človekove pravice, kot jih poznamo danes, razvijale postopoma, predvsem zaradi grozot, ki so se dogajale med vojno in po njej. Uveljavljanje in varovanje človekovih pravic se vsakodnevno spreminja in prilagaja, zato najverjetneje ne bo nikoli končana naloga. Odgovornost za učinkovitejše varovanje in uresničevanje človekovih pravic je tako na strani politike kot tudi posameznika, da sprejmejo ustrezne ukrepe, spremenijo zakonodajo za dobrobit vseh nas. Evropsko sodišče za človekove pravice je Sloveniji prineslo veliko pozitivnega, predvsem z vidika pravičnosti, kljub temu da je obremenilo proračun in ugled. Temeljni namen magistrskega dela je obravnava problematike izvrševanja sodb Evropskega sodišča, ki je eden izmed najbolj problematičnih delov evropskega sistema varovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Slovenija bo morala v dobrobit vseh ljudi, predvsem najbolj ranljivih skupin, stremeti k uresničevanju EKČP in izvrševanju sodb ESČP. Glede na zadnje statistike, ki kažejo, da se Slovenija uvršča v skupino držav z najmanjšim številom neizvršenih sodb ESČP, le-ta velja med državami članicami Sveta Evrope za državo, ki si konsistentno prizadeva za izboljšanje izvrševanja sodb ESČP, za kar uživa precejšen ugled. V magistrskem delu je podana strategija za učinkovito izvrševanje sodb ESČP, pri čemer ima bistveno vlogo izobraževanje vseh vpletenih deležnikov o pomenu EKČP in ESČP, saj bomo le tako zagotovili stabilno in zaupanja vredno okolje. Država bi morala pokazati večje zanimanje na področju izobraževanja o pomenu EKČP in ESČP, vendar je treba poudariti, da je odgovornost na vsakem posamezniku.
Ključne besede: človekove pravice, Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, Evropsko sodišče za človekove pravice, izobraževanje, Svet Evrope, človekove pravice
Objavljeno v ReVIS: 08.09.2022; Ogledov: 3931; Prenosov: 130
Celotno besedilo (1,29 MB)