Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: S sklenitvijo zakonske zveze se dve osebi ena drugi zavežeta, da bosta svoje življenje preživeli v življenjski skupnosti. Tako se zakonska zveza naravno izteče s smrtjo enega izmed zakoncev, v sodobnem času pa zaradi široko zastavljenega koncepta nevzdržnosti življenjske skupnosti marsikdaj tudi z razvezo. Tako ob smrti kot tudi razvezi navadno pride do delitve premoženja zakoncev, vanj pa spadajo tudi darila, ki niso običajne manjše vrednosti. Darila med zakoncema v medsebojnem premoženjskem režimu, kot ga določa zakon, so del posebnega premoženja vsakega izmed zakoncev. Izjemo predstavljajo darila, ki so bila očitno podarjena obema zakoncema. Med novostmi, ki jih je prinesel sprejem Družinskega zakonika, je tudi možnost sklenitve pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij (ali tako imenovane predporočne pogodbe), v kateri lahko zakonca prosto (v razumnih okvirih veljavne zakonodaje) določita tudi sebi lasten premoženjski režim ter se posledično dogovorita tudi za specifično ureditev vštevanja daril v njuno premoženje. Na delitev oziroma vračanje daril v primeru dedovanja po umrlem zakoncu prav tako vpliva veljavna oporoka. Še posebej v primeru sklenjene pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerjih je v ospredje postavljena svobodna volja zakoncev glede sklepanja lastnih pravnih poslov, medtem ko so pri oporoki glede daril v veljavi običajne omejitve prostega razpolaganja, povezane z nujnimi dediči in njihovimi dednimi deleži. Pravna ureditev daril med zakoncema v Franciji je v veliki meri in še posebej po sprejetju slovenskega Družinskega zakonika podobna slovenski, le da je v določenih segmentih še bolj formalizirana. Temeljno prizadevanje obeh zakonodajalcev je zaščita interesov zakoncev in dedičev.
Ključne besede: darila med zakoncema, posebno premoženje, premoženjski režim, razveza, dedovanje, pogodba o ureditvi premoženjsko pravnih razmerij, oporoka
Objavljeno v ReVIS: 10.07.2025; Ogledov: 652; Prenosov: 23
Celotno besedilo (1,22 MB)