Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Starejši odrasli so heterogena skupina, med katerimi so tudi LGBTQ+ osebe, ki se soočajo z dodatnimi izzivi zaradi družbenih norm, kot so diskriminacija, stigma, homo-, bi- ali transfobija, kar vpliva na njihovo zmožnost uspešnega staranja, na njihovo zadovoljstvo z življenjem in na subjektivno blaginjo. Doktorska disertacija temelji na teoriji uspešnega staranja Rowa in Kahna (1997), ki pravita, da so fizično (telesno) in duševno zdravje ter socialna mreža dejavniki uspešnega staranja. Teorijo uspešnega staranja smo nadgradili z dodatnima dejavnikoma – integrirano zdravstveno in socialno oskrbo ter bivanjskim okoljem. V disertaciji odgovarjamo na temeljno znanstvenoraziskovalno vprašanje, ali dejavniki uspešnega staranja vplivajo na zadovoljstvo z življenjem in na subjektivno blaginjo pri LGBTQ+ starejših odraslih. Pri tem smo zasnovali mavrični model zagotavljanja zadovoljstva z življenjem in subjektivne blaginje. Razvili in validirali smo novo mersko lestvico uspešnega staranja LGBTQ+ starejših odraslih, imenovano mavrična lestvica uspešnega staranja – R-SAS. Potrjujemo vpliv dejavnikov uspešnega staranja – fizičnega in duševnega zdravja, socialne mreže in bivanjskega okolja na zadovoljstvo z življenjem, kakor tudi vpliv zadovoljstva z življenjem na subjektivno blaginjo pri LGBTQ+ starejših odraslih. Vpliva integrirane socialne in zdravstvene oskrbe kot dejavnika uspešnega staranja na zadovoljstvo z življenjem nismo potrdili. Družba kot celota in socialna gerontologija kot veda s specialnimi znanji na področju staranja se morata s skupnimi močmi zavzemati za uspešno staranje vseh ljudi, neglede na spolno usmerjenost, spolno identiteto, spolni izraz ali kakšne druge človekove fenotipske značilnosti.
Ključne besede: LGBTQ+ starejši odrasli, uspešno staranje, zadovoljstvo z življenjem, subjektivna blaginja
Objavljeno v ReVIS: 15.01.2025; Ogledov: 686; Prenosov: 34
Celotno besedilo (3,29 MB)

Opis: Z magistrskim delom raziskujem pravice LGBTQ+ oseb po svetu in načine, kako države po svetu te pravice varujejo. Osredotoča se na analizo zakonskih definicij pravic LGBTQ+ oseb in primerja te definicije med državami. Poseben poudarek je na zakonodaji Evropske unije in Združenih držav Amerike, ki vplivata na notranje državne sisteme in zakonodajo. Ključna tema je diskriminacija in kršitve pravic LGBTQ+ oseb ter primerjava držav glede varovanja teh pravic. Delo obravnava, kako se izvršilna, zakonodajna in sodna veja oblasti soočajo z izzivi pri varovanju pravic LGBTQ+ oseb ter kako hitre spremembe v družbi vplivajo na zakonodajo. Posebna pozornost je namenjena razlikam med spolom in biološkim spolom ter pravilnemu poimenovanju in definiranju LGBTQ+ oseb, kar je ključno za preprečevanje diskriminacije in postavljanje ustrezne zakonodaje. Raziskava obravnava pravice LGBTQ+ oseb v slovenskem pravnem prostoru, Evropski uniji in ZDA ter primerja, kje so te osebe bolje, slabše ali primerljivo varovane, identificira in analizira najbolj problematične zakone, ki otežujejo kakovostno življenje LGBTQ+ oseb, ter preučuje, v katerih pogledih ta zakonodaja predstavlja ovire za njihovo življenje. Uporabljene so različne pravne metode, vključno z analitično, sintetično, komparativno, pojasnjevalno, kritično in historično metodo, ki omogočajo poglobljeno razumevanje tematike in njenih širših družbenih implikacij. Posebna pozornost je namenjena sodnim primerom, ki vplivajo na pravice LGBTQ+ oseb, in njihovim družbenim učinkom. Obravnavam tudi vpliv mednarodnih organizacij, kot so Združeni narodi in Svet Evrope, na zaščito pravic LGBTQ+ oseb, pri čemer poudarim pomembnost mednarodnega sodelovanja in zagovorništva pri izboljšanju pravic LGBTQ+ oseb. Transnacionalna omrežja, pogodbe in nevladne organizacije igrajo ključno vlogo pri spodbujanju demokratičnih idealov, omejevanju kršiteljev človekovih pravic ter krepitvi lokalnih pravnih institucij. Prav tako preučujem, kako kulturni, verski in politični dejavniki vplivajo na sprejemanje in izvajanje zakonodaje, ki varuje pravice LGBTQ+ oseb. Ta raziskava predstavlja uvod v kompleksno tematiko pravic LGBTQ+ oseb in ponuja izhodišče za nadaljnje raziskovanje. Celovit vpogled bi zahteval poglobljeno analizo posameznih poglavij, primerjavo več držav ter podrobnejšo preučitev sodne prakse, kar bi prispevalo k oblikovanju bolj vključujočih politik in zakonodaje.
Ključne besede: LGBTQ+ pravice, diskriminacija, zakonodaja, mednarodno zagovorništvo, človekove pravice
Objavljeno v ReVIS: 02.10.2024; Ogledov: 739; Prenosov: 30
Celotno besedilo (1,45 MB)