Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Ključne besede: knee osteoarthritis, mobile health, digital health, mobile applications, co-design of mobile applications, patients, health professionals, usability, patient's empowerment, rehabilitation, quantitative research
Objavljeno v ReVIS: 01.09.2026; Ogledov: 189; Prenosov: 5
Celotno besedilo (1,30 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Uvod: Osteoartroza (OA) kolenskega sklepa je vodilni vzrok kronične bolečine, funkcionalne prizadetosti in zmanjšane kakovosti življenja. Kljub uveljavitvi terapevtske vadbe kot temelja konzervativnega zdravljenja ostaja dostop do kakovostne rehabilitacije omejen. Namen raziskave je bil celostno ovrednotiti učinkovitost telerehabilitacije pri bolnikih z OA kolenskega sklepa z vidika gibljivosti, bolečine, funkcije kolenskega sklepa, telesne dejavnosti, kakovosti življenja in zadovoljstva bolnikov. Metode: V enocentrično randomizirano kontrolirano preskušanje je bilo vključenih 118 bolnikov z radiološko potrjeno OA kolenskega sklepa (stopnja 1–3 po Kellgren-Lawrenceovi lestvici; povprečna starost 63 let; 67 % žensk), randomiziranih v telerehabilitacijsko (TS; n = 57) ali kontrolno skupino z vadbenimi navodili v brošuri (KS; n = 61). Obe skupini sta izvajali enak 12-tedenski strukturiran vadbeni program, ki se je razlikoval izključno po načinu posredovanja. Izidi so bili merjeni pred intervencijo in po njej z goniometrijo, lestvicama NRS in WOMAC, vprašalnikoma IPAQ in SF-12 ter lastnima instrumentoma zadovoljstva in funkcionalne samoocene. Statistična analiza je temeljila na mešani analizi variance. Rezultati: Interakcijski učinki skupina × čas niso bili statistično značilni pri gibljivosti, bolečini ali kakovosti življenja. Obe skupini sta dosegli klinično relevantna znotraj skupinska izboljšanja gibljivosti (TS: +7,45°; KS: +8,03°) in zmanjšanja bolečine (TS: -1,75; KS: -1,98 točke NRS). V TS so bila ugotovljena statistično visoko značilna izboljšanja na vseh dimenzijah WOMAC (p < 0,001; ?p2 = 0,195 do 0,410), skupni WOMAC v KS pa ni dosegel statistično zanesljivega izboljšanja. Raven telesne dejavnosti se ni statistično značilno spremenila. Funkcionalna samoocena je statistično značilno napovedala zadovoljstvo (R2 = 0,307; p < 0,001), pri čemer sta bila okorelost in gibljivost najmočnejša napovednika. Razprava: Odsotnost medskupinskih razlik potrjuje funkcionalno ekvivalenco obeh pristopov in kaže, da je primarni mediator terapevtskega učinka strukturirana vadba in ne njen tehnološki okvir. TS je dosegla statistično zanesljivo izboljšanje skupnega WOMAC in telesne komponente kakovosti življenja, KS pa ne, kar nakazuje klinično relevantno prednost telerehabilitacije pri celovitem funkcionalnem napredku. Odsotnost spremembe telesne dejavnosti kaže, da vadba brez vedenjskih komponent ne zadostuje za preoblikovanje splošnih gibalnih vzorcev.
Ključne besede: osteoartroza kolenskega sklepa, telerehabilitacija, terapevtska vadba, randomizirano kontrolirano preskušanje, funkcionalna rehabilitacija, kakovost življenja, zadovoljstvo bolnikov
Objavljeno v ReVIS: 12.06.2026; Ogledov: 478; Prenosov: 6
Celotno besedilo (3,10 MB)

Opis: Ta podatkovna zbirka vsebuje anonimizirane klinične podatke odraslih bolnikov z osteoartritisom (OA) kolena, zdravljenih z enkratno intraartikularno injekcijo avtolognih stromalnih celic, pridobljenih iz maščobnega tkiva in apliciranih v obliki stromalne vaskularne frakcije (SVF). Bolniki so bili zdravljeni v Arthros v obdobju 2020–2022. Podatkovni niz podpira raziskave o učinkovitosti in varnosti terapije s SVF ter omogoča raziskovanje dejavnikov, povezanih z bolnikom in zdravljenjem, ki vplivajo na klinične izide v enem letu. Izhodiščni podatki pacienta vključujejo spol, starost ob začetni oceni, indeks telesne mase (BMI) ter radiološko stopnjo osteoartritisa, razvrščeno po Kellgren–Lawrenceovi (KL) klasifikaciji (stopnji II–III). Izhodiščna intenzivnost bolečine je podana z uporabo Visual Analog Scale (VAS), kar omogoča opredelitev bremena simptomov pred zdravljenjem. Klinični izidi so ocenjeni z vprašalnikom Knee Injury and Osteoarthritis Outcome Score (KOOS), ki vključuje domene bolečina (Pain), simptomi (Symptoms), aktivnosti vsakodnevnega življenja (ADL), šport in rekreacija (Sport and Recreation) ter kakovost življenja (QoL). Podatki KOOS so zabeleženi ob začetku ter ob kontrolnih pregledih 3 in 12 mesecev po aplikaciji SVF, kar omogoča analizo kratkoročnih in srednjeročnih sprememb v bolnikovem zaznavanju funkcije kolena in kakovosti življenja. Podatkovna zbirka dodatno vključuje kazalnike, ki opisujejo apliciran produkt SVF in odmerek celic, vključno s skupnim številom jedrnih celic (TNC) ter merami kolonijotvornih enot fibroblastov (CFU-F). Ti podatki skupaj omogočajo raziskovanje morebitnih razmerij med odmerkom in odzivom ter napovednih dejavnikov (npr. starost, spol, BMI, stopnja OA in odmerek celic), ki vplivajo na klinično izboljšanje po avtologni terapiji s SVF pri osteoartritisu kolena.
Objavljeno v ReVIS: 09.03.2026; Ogledov: 695; Prenosov: 20
Celotno besedilo (1,68 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Teoretična izhodišča: Osteoartroza (OA) je degenerativna bolezen sinovialnih sklepov, ki povzroča propadanje hrustanca, bolečino in zmanjšano gibljivost. Zdravljenje z matičnimi celicami (MC) iz kostnega mozga ali maščobnega tkiva predstavlja minimalno invaziven pristop za zmanjšanje vnetja, regeneracijo hrustanca in izboljšanje funkcije sklepa. Namen raziskave je bil primerjati učinkovitost obeh metod pri zdravljenju OA kolena. Metoda: V retrospektivno raziskavo so bili vključeni bolniki z OA kolena stopnje II–III po klasifikaciji Kellgren-Lawrence, zdravljeni z MC iz kostnega mozga ali maščobnega tkiva (izbira glede na želje bolnika in stroške). Zbrani so bili podatki o demografiji, bolečini (vizualna analogna lestvica – VAL), funkciji kolena (KOOS) ter stopnji OA (RTG in napredne slikovne preiskave). Klinični izid je bil ocenjen pred zdravljenjem, 3 in 12 mesecev po njem. Rezultati: Stopnja OA ni bila povezana s predoperativno bolečino ali funkcijo kolena. Obe metodi sta po 3 mesecih povzročili statistično značilno zmanjšanje bolečine (VAL) in izboljšanje funkcije (KOOS), učinek pa se je ohranil po enem letu. Čeprav je bilo zmanjšanje bolečine absolutno večje pri skupini z MC iz maščobnega tkiva, razlike med skupinama glede funkcionalnih izidov po 12 mesecih niso bile statistično pomembne. Začetna resnost degenerativnih sprememb ni vplivala na zaznano zmanjšanje bolečine. Zaključek: Oba vira MC sta učinkovita pri zdravljenju OA kolena, saj zmanjšujeta bolečino in izboljšujeta funkcijo brez pomembnih razlik po enem letu. Omejitve raziskave vključujejo nerandomiziran dizajn, odsotnost kontrolne skupine in enocentrično izvedbo. Potrebne so prihodnje prospektivne, randomizirane študije z daljšim spremljanjem.
Ključne besede: osteoartroza kolena, zdravljenje, matične celice, maščobno tkivo, kostni mozeg
Objavljeno v ReVIS: 07.11.2025; Ogledov: 1111; Prenosov: 30
Celotno besedilo (1,48 MB)

Opis: Izhodišča: Osteoartroza kolena (OA) je kronična, progresivna degenerativna bolezen, ki se vse pogosteje pojavlja tako na globalni kot na nacionalni ravni, kar predstavlja znaten izziv tako za bolnika kot za zdravstveni sistem. Bolezen močno vpliva na kakovost življenja posameznika in povzroča breme tudi za ožje in širše socialno okolje. Poleg uveljavljenih dejavnikov tveganja, kot so genetsko nagnjenje, debelost, travme ter motnje v biomehanskih osnih obremenitvah spodnjega uda, se vse bolj prepoznavajo tudi dolgoročne posledice nezdravljenih poškodb sklepnega hrustanca, meniskusa in vezi. Še posebej pomembno vlogo pri razvoju OA igrajo ponavljajoče se mikrotravme, ki nastajajo kot posledica športnih in poklicnih dejavnosti. V sodobni literaturi se vedno bolj poudarja potreba po zgodnjem prepoznavanju in zdravljenju OA, saj so v začetnih fazah bolezni simptomi običajno blagi, degenerativne spremembe na hrustancu pa minimalne. Intervencije v tej fazi lahko pomembno upočasnijo napredovanje bolezni, saj hrustančno tkivo še vedno ohranja del regenerativnega potenciala. Kljub temu je zgodnja faza pogosto premalo obravnavana v klinični praksi, čeprav nudi največje možnosti za uspešno konservativno zdravljenje. Le-to vključuje fizioterapevtske ukrepe, izobraževanje bolnikov in promocijo samostojnega upravljanja simptomov. Eden ključnih izzivov sodobnega zdravstvenega sistema je pomanjkanje pravočasne in ustrezne oskrbe bolnikov z zgodnjimi simptomi OA, kar pogosto vodi v prepozno napotitev k ortopedu. Hkrati se v kontekstu digitalizacije zdravstvenih storitev pojavlja potreba po razvoju učinkovitejših programov telemedicinske fizioterapije. Ti programi, kljub začetnemu zanimanju bolnikov, pogosto ne dosežejo pričakovanih rezultatov zaradi slabe motivacije uporabnikov in pomanjkanja individualizacije vaj. Zato se postavlja vprašanje, kako izboljšati zasnovo teh programov, da bi ti v večji meri upoštevali specifične potrebe posameznikov in jih učinkoviteje vključevali v proces zdravljenja. Metoda: Raziskava temelji na deskriptivnem kvantitativnem pristopu, pri katerem je bila uporabljena metoda anketiranja. Zbrani podatki so bili pridobljeni s pomočjo strukturiranega vprašalnika, sestavljenega iz 11 vprašanj. Prvi del vprašalnika je obravnaval sociodemografske značilnosti udeležencev, vključno s spolom, starostjo, stopnjo izobrazbe, stopnjo fizične aktivnosti in digitalno zdravstveno pismenostjo. Drugi del vprašalnika je bil osredotočen na ocenjevanje pričakovanj udeležencev do spletnih programov vadbe, pri čemer so bile izpostavljene ključne komponente, kot so: relevantnost informacij o bolezni, določanje terapevtskih ciljev, motivacija bolnikov, možnost komunikacije s fizioterapevtom po telefonu ali video klicu, enostavnost uporabe spletne aplikacije ter organizacija in dostopnost sistemskih informacij. V raziskavi je sodelovalo 82 bolnikov, ki so med marcem in aprilom 2024 obiskali Artros Center za ortopedijo v Ljubljani ter ortopedsko ambulanto v Novem mestu. Med 82 bolniki z osteoartrozo kolena, ki so pravilno in v celoti izpolnili anketni vprašalnik, je bilo 55 žensk (67,1 %) in 27 moških (32,9 %). Rezultati: Rezultati so pokazali, da so uporabniki spletne aplikacije v povprečju najvišje ocenili enostavnost uporabe in jasnost prikaza vaj (M = 4,78). Prav tako so visoko vrednotili pomen natančnih navodil za izvajanje vaj, namenjenih povečanju gibljivosti kolenskega sklepa in krepitvi mišic (M = 4,77), ter podporo pri pravilni izvedbi vaj in dobro organizacijo informacij (M = 4,76). Najnižje ocene je prejela možnost interakcije s fizioterapevtom preko različnih komunikacijskih kanalov (M = 4,41). Analiza rezultatov je razkrila, da imajo bolniki visoka pričakovanja glede uporabnosti spletnih programov vadbe, pri čemer so moški in mlajši posamezniki izražali večjo zaznano koristnost teh digitalnih rešitev v primerjavi z ženskami in starejšimi bolniki. Prav tako je bilo ugotovljeno, da so bolniki z nižjo stopnjo fizične aktivnosti bolj naklonjeni uporabi spletnih programov vadbe. Statistično pomembnih razlik glede na stopnjo formalne izobrazbe in zdravstvene pismenosti nismo ugotovili. Razprava: Nadaljnje raziskave so ključne za razvoj in implementacijo spletnih vadbenih programov za bolnike z osteoartrozo kolena. Kljub naraščajočemu številu aplikacij v zadnjem desetletju je le malo teh prilagojenih specifičnim potrebam bolnikov. Ta raziskava potrjuje znatno zanimanje in visoka pričakovanja bolnikov glede takšnih programov. Za uspešen razvoj in uporabo digitalnega zdravstva sta ključna tako dobra zdravstvena in digitalna pismenost bolnikov kot tudi ustrezno usposobljen zdravstveni kader. Pri razvoju spletnih programov je treba upoštevati elemente, ki so jih bolniki izpostavili kot pomembne za uspešno uporabo.
Ključne besede: osteoartroza kolena, koleno, vadba, fizioterapija, spletne aplikacije, zdravstvena pismenost, bolnik.
Objavljeno v ReVIS: 14.01.2025; Ogledov: 1634; Prenosov: 62
Celotno besedilo (1,28 MB)