Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Magistrska naloga obravnava integracijo ukrajinskih beguncev v Sloveniji, s posebnim poudarkom na njihovem zadovoljstvu z bivanjem v nastanitvenem centru Postojna. V raziskavi smo preučevali ključne dejavnike, ki vplivajo na izkušnjo beguncev, kot so dostop do stanovanja, zaposlitve, izobraževanja, zdravstvenih storitev, pravnega statusa, jezikovne kompetence ter občutek pripadnosti in varnosti. Tema je izjemno aktualna zaradi nedavnih migracijskih tokov, ki so posledica vojne v Ukrajini. Slovenija je kot ena od držav članic EU sprejela več kot 10.000 beguncev, kar predstavlja pomemben izziv za obstoječe integracijske politike. Razumevanje izkušenj beguncev v lokalnem okolju je pri tem ključno za izboljšanje sistemskih rešitev in krepitev družbene kohezije. Empirični del raziskave temelji na fokusni skupini s šestimi udeleženci iz Ukrajine, ki so izrazili številne izzive pri vsakdanjem življenju v Sloveniji. Ugotovili smo, da integracija ni odvisna le od formalnega pravnega statusa, temveč tudi od kakovosti bivanjskih pogojev, dostopa do informacij, socialnih povezav in psihološke podpore. Jezikovne ovire, administrativna negotovost in pomanjkanje psiho-socialne podpore pomembno vplivajo na občutek nezadostne vključenosti. Naši rezultati kažejo, da je uspešna integracija možna le s celovitim pristopom, ki vključuje sistemske izboljšave na več ravneh: jezikovni, socialni, pravni in psihološki. Ti rezultati lahko služijo kot podlaga za oblikovanje bolj učinkovitih integracijskih politik v Sloveniji.
Ključne besede: ukrajinski begunci, integracija, zadovoljstvo, Postojna, jezikovne ovire, stanovanjske razmere, pravni status, psihosocialna podpora, fokusna skupina, Slovenija
Objavljeno v ReVIS: 05.09.2025; Ogledov: 166; Prenosov: 5
Celotno besedilo (2,04 MB)

Opis: Vloga in vpliv Ivana Krambergerja sta danes, pri kritičnem vrednotenju dogodkov v času slovenske osamosvojitve, podcenjena in lahko strnjeno povemo, da se na karizmatičnega politika, dobrotnika in ljudskega človeka Ivana Krambergerja danes enostavno pozablja. Vsekakor Ivan Kramberger ni bil ključen akter demokratičnega prehoda Slovenije ob koncu 80. in v začetku 90. let 20. stoletja, prav tako ni igral ključne vloge v osamosvojitvenih procesih in ni sodeloval pri vzpostavitvi parlamentarne demokracije v Sloveniji. Moramo pa mu pritrditi, da je imel velik vpliv in vlogo pri mobilizaciji prebivalstva na plebiscit za odcepitev Slovenije od Jugoslavije, prav tako je imel veliko vlogo na bojiščih desetdnevne vojne za Slovenijo, saj je kot mirovnik v beli obleki preprečil marsikatero smrt na bojišču in s svojo pojavo ter karizmo pripomogel, da se je vojna končala brez dodatnih žrtev. Vsekakor je imel Ivan Kramberger veliko vlogo na področju humanitarnosti in dobrodelnosti tako pred kot med in po vojni za osamosvojitev Slovenije, saj je s svojim posebnim pristopom in nemajhno dobrodelnostjo rešil prenekatero stisko Slovencev. Novinarji so izračunali, da je za čas svojega življenja daroval ogromne vsote, prav tako je sklad Ivana Krambergerja po smrti pomoči potrebnim razdelil preko milijon evrov sredstev. Na podlagi raziskave, poglobljenih intervjujev in ustvarjanja filma Beli bojevnik v črni obleki ugotavljamo, da sta bila vloga in vpliv Ivana Krambergerja na osamosvojitev Slovenije velika in izvedena na njegov, poseben način. Tudi njegovo ime se je ohranilo v pozitivni luči in duh Ivana Krambergerja živi dalje med Slovenkami in Slovenci. Politični vrh sicer še do danes ni prepoznal vloge in vpliva Ivana Krambergerja. Upamo si trditi, da bo Ivan Kramberger, dobri človek iz Negove, ostal v našem kolektivnem spominu kot nekdo, ki je na drugačen, poseben način popestril nemirne čase nastajanja naše nove države in pripomogel k temu, da smo se razvili v moderno demokratično družbo ob tem, da je vsakemu nastavil ogledalo.
Ključne besede: Ivan Kramberger, osamosvojitev, Republika Slovenija, demokracija, vojna, humanitarnost, dobrodelnost, politika, država
Objavljeno v ReVIS: 15.07.2025; Ogledov: 298; Prenosov: 9
Celotno besedilo (803,97 KB)

Opis: Drawing borders between countries has historically been a very demanding task, often underpinned by deeply-rooted emotions that suppress the argumentative dialogue and reasoning and in too many cases has led to long-term general deterioration of relationships which may devolve into war. As the title suggests, the focal point of this paper will be a legal assessment or a legal prediction of the outcome of the maritime border delimitation dispute between Slovenia and Croatia in the northernmost part of the Adriatic Sea, namely in the Piran Bay. The paper will be structured into four parts. In the first part the authors will present the factual context of the dispute, followed by a presentation of the legal arguments that both countries have laid on the table so far. In the third hermeneutical part, these legal arguments will be applied to the factual context assessed in light of valid international law and especially the existing jurisprudence on international juridical and non-juridical bodies, including the practice of other states in similar cases. In the last part the authors will predict the outcome of the case as if they were the arbitrators or the judges of a tribunal to whom the dispute between Slovenia and Croatia will most likely eventually be referred to.
Ključne besede: arbitraža, mednarodno pravo, morske meje, pomorsko pravo, Slovenija, Hrvaška
Objavljeno v ReVIS: 24.06.2025; Ogledov: 340; Prenosov: 1
Celotno besedilo (761,73 KB)

Opis: Izhodišča: Magistrsko delo raziskuje pravno ureditev in delovanje (upravnega) inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem slovenskega Zakona o zdravstveni dejavnosti (1992) ter vlogo te vrste nadzora v celotnem sistemu nadzora nad zdravstveno dejavnostjo v Sloveniji. Metode: Po proučitvi organiziranosti in pooblastil inšpekcijskih organov, ki nadzorujejo izvajanje Zakona o zdravstveni dejavnosti (1992), empirična raziskava analizira programske dokumente in poročila o delu inšpekcijskih organov v letih 2021–2023 ter sodne odločbe v zvezi z inšpekcijskim nadzorom nad izvajanjem Zakona o zdravstveni dejavnosti od njegove uveljavitve v letu 1992. Rezultati: Čeprav so bile določbe o inšpekcijskem nadzoru dodane v Zakon o zdravstveni dejavnosti (1992) šele z enajsto novelo zakona leta 2017, se je inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega zakona izvajal že prej na podlagi drugih predpisov, na primer o zdravstveni inšpekciji (iz let 1973 in 1999) in o prepovedi dela na črno (iz let 2000 in 2014). Razprava: Pomen inšpekcijskega nadzora po Zakonu o zdravstveni dejavnosti (1992) se je zmanjšal na tistih področjih, ki so bila naknadno podrobneje urejena v posebnih zdravstvenih ali drugih predpisih (na primer zdravniška služba, splošno varstvo osebnih podatkov, javna raba slovenščine). Ključnega pomena pa ostaja inšpekcijski nadzor nad dovoljenji za opravljanje zdravstvene dejavnosti in licencami zdravstvenih delavcev, kar bistveno prispeva k zagotavljanju kakovosti v zdravstvu.
Ključne besede: inšpekcijski nadzor, Zakon o zdravstveni dejavnosti, kakovost v zdravstvu, Slovenija, vrste nadzora v zdravstvu.
Objavljeno v ReVIS: 13.06.2025; Ogledov: 371; Prenosov: 12
Celotno besedilo (1,82 MB)

Opis: Pričujoča digitalna revolucija nedvomno spreminja način življenja in dela v sodobni družbi. Pandemija covida-19 je korenito spremenila način opravljanja vsakodnevnih nalog in tako pospešila prehod v digitalno dobo. Postopki uveljavljanja demokratičnih pravic, zlasti volitev, so bili v času pandemije prilagojeni tako, da niso ogrožali zdravja volivcev, a so kljub temu zagotavljali izvedbo svobodnih in poštenih volitev. Posledično je ponovno oživela globalna razprava med skeptiki in zagovorniki internetnega glasovanja (i-volitev). Ugotovitve glede sprejetosti i-volitev in dejavnikov, ki na to vplivajo, ostajajo še vedno nejasne ali mešane, zato je treba to tematiko obravnavati tako z vidika sedanjosti kot tudi prihodnosti. Študije volitev, izvedenih med pandemijo, so k celotni razpravi prispevale bore malo, čeprav so digitalne tehnologije na številnih področjih odigrale ključno vlogo pri premoščanju težav zaradi covida-19. Doktorska disertacija predstavlja empirično študijo vplivov dejavnikov zaupanja v državo in njen volilni sistem, zaupanja v tehnologijo, volilnih navad državljanov in vpliva covida-19 na namero uporabe i-volitev. Mnenja 633 polnoletnih državljanov Slovenije so bila pridobljena z uporabo ankete v začetku leta 2022, ko so bili volivci še vedno obremenjeni z razmerami pandemije. Hkrati so vedeli, da bodo morali na volišče (najmanj) štirikrat, če so se nameravali udeležiti vseh glasovanj v tem letu. Pridobljeni anketni podatki so bili analizirani z uporabo namenskih statističnih metod. Z uporabo metode modeliranja strukturnih enačb je bil postavljen model sprejemanja tehnologije i-volitev. Študija prinaša pomembna spoznanja, kot so: (1) zaupanje v volilni ekosistem tako s tehničnega kot institucionalnega vidika pomembno vpliva na namero volivcev, da uporabijo i-volitve; (2) strah pred covidom-19 ne prepriča ljudi, da bi uporabili i-volitve namesto klasičnega načina glasovanja; (3) obstoječe volilne navade nimajo značilnega vpliva na namero uporabe i-volitev. Rezultati prispevajo k raziskavam o učinkih pandemije pri odnosu družbe do demokratičnih procesov, zlasti pri sprejetosti i-volitev. Hkrati pošiljajo pomembno sporočilo raziskovalcem, strokovnjakom in političnim odločevalcem s pozivom o uvajanju orodij e-demokracije in e-participacije na vseh ravneh z namenom vzpostavljanja zaupanja v digitalne tehnologije. Le na ta način je namreč v prihodnosti možno pričakovati sprejetost i-volitev s strani volivcev.
Ključne besede: i-volitve, zaupanje, e-demokracija, covid-19, volitve, digitalne tehnologije, Slovenija
Objavljeno v ReVIS: 12.05.2025; Ogledov: 692; Prenosov: 16
Celotno besedilo (3,54 MB)