1. Vpliv uvedbe progresivne obdavčitve dohodka od oddajanja premoženja v najem na življenjski standard : magistrsko deloDavorin Temlin, 2024, magistrsko delo Ključne besede: obdavčitev fizičnih oseb, Slovenija, Avstrija, dohodnina, davek od dohodka iz delovnega mesta, davek od dohodka iz oddajanja premoženja v najem, progresivna obdavčitev, davčna pravičnost, življenjski standard, minimalni življenjski stroški, magistrsko delo
Objavljeno v ReVIS: 19.01.2026; Ogledov: 9; Prenosov: 0
 Celotno besedilo (1,30 MB) |
2. Samostojni podjetnik v Sloveniji in obrtnik na Hrvaškem : magistrsko deloBarbara Čučnik, 2024, magistrsko delo Ključne besede: samostojni podjetnik, Slovenija, obrtnik, Hrvaška, obdavčenje, davčna osnova, prihodki, odhodki, podjetniško okolje, magistrsko delo
Objavljeno v ReVIS: 19.01.2026; Ogledov: 13; Prenosov: 0
Celotno besedilo (862,67 KB) |
3. Ustavna in zakonska podlaga osamosvojitve SlovenijeTomaž Čas, David Petelin, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: Slovenija se je osamosvojila leta 1991, kar je bil vrhunec dolgotrajnih in kompleksnih ustavnopravnih ter političnih procesov znotraj nekdanje Jugoslavije. Ta prispevek se osredotoča na ključne problemske vidike, ki so zaznamovali pot Slovenije do neodvisnosti, namesto na podrobno kronološko predstavitev. Analizira, kako so se ustavne in zakonske spremembe, tako na zvezni kot republiški ravni, prepletale z naraščajočimi centralističnimi pritiski in mednacionalnimi trenji, kar je v končni fazi pripeljalo do razpada Jugoslavije in vzpostavitve samostojne slovenske države. Posebna pozornost je namenjena dilemam suverenosti, avtonomije in legitimnosti v prehodnem obdobju.
Ključne besede: slovenska osamosvojitev, neodvisnost, suverenost, zakonske podlage, ustava, Jugoslavija, Slovenija
Objavljeno v ReVIS: 16.01.2026; Ogledov: 48; Prenosov: 0
Celotno besedilo (157,58 KB) |
4. Možnosti investiranja fizične osebe v Republiki Sloveniji in davčne obveznosti : diplomsko deloNeža Oven, 2025, diplomsko delo Ključne besede: naložbe, priložnosti, Slovenija, obdavčitev, delnice, zlato, nepremičnine, zavarovanje, obveznice, depozit, kriptovalute, diplomsko delo
Objavljeno v ReVIS: 14.01.2026; Ogledov: 74; Prenosov: 0
Celotno besedilo (1,75 MB) |
5. Davčni vidik oddajanja nepremičnin v Sloveniji in primerjalno na Hrvaškem : diplomsko deloSandra Tibaut, 2021, diplomsko delo Ključne besede: oddajanje nepremičnin, oddajanje stanovanj, oddajanje poslovnih prostorov, davčni vidik, turistično oddajanje, davek na oddajanje, sobodajalstvo, davčno okolje, davki, Slovenija, Hrvaška, diplomsko delo
Objavljeno v ReVIS: 18.12.2025; Ogledov: 139; Prenosov: 2
Celotno besedilo (1,09 MB) |
6. Demografski dejavniki zaznavanja korupcije : vpliv spola, starosti in izobrazbe v SlovenijiMitja Pust, Karmen Erjavec, 2025, izvirni znanstveni članek Ključne besede: korupcija, demografski dejavniki, zaznavanje korupcije, spol, starost, izobrazba, Slovenija
Objavljeno v ReVIS: 24.11.2025; Ogledov: 280; Prenosov: 3
Celotno besedilo (617,75 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. |
8. Stereotipi in predsodki s področja duševnega zdravja med splošno populacijoZdravko Klanšek, 2025, magistrsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Duševno zdravje je ključna sestavina celostnega zdravja posameznika in družbe. Kljub napredku v razumevanju duševnih motenj so predsodki, stereotipi in stigma še vedno prisotni in vplivajo na kakovost življenja oseb z duševno motnjo. V magistrski nalogi smo preučevali razširjenost predsodkov in stereotipov med splošno populacijo v Sloveniji in na Švedskem. Pri tem nas je zanimala tudi vloga demografskih dejavnikov na pojavnost stereotipov in predsodkov ter odnos do specifičnih duševnih motenj.
Metoda: Kvantitativna raziskava je temeljila na deskriptivni metodi dela. Primarni podatki za analizo so bili pridobljeni s tehniko anonimnega anketiranja. V anketi je smel sodelovati vsak, ki je prebivalec Slovenije ali Švedske. Anketo je v celoti izpolnilo 430 prebivalcev Slovenije in 402 prebivalca Švedske.
Rezultati: Rezultati so pokazali, da so prebivalci Slovenije izražali statistično značilno več stereotipov in predsodkov o duševnem zdravju. Prav tako je bila v Sloveniji statistično značilno višja stopnja samostigmatizacije. V obeh državah so, gledano po starosti, največ predsodkov izražali mlajši anketiranci. Moški so izražali nekoliko več predsodkov kot ženske. Anketiranci, ki so osebno poznali nekoga z duševno motnjo, so izražali manj predsodkov, prav tako zdravstveni delavci v primerjavi z ostalimi.
Razprava: Ugotovitve kažejo, da so predsodki in stereotipi o duševnem zdravju še prisotni, a v obeh državah niso enakomerno razporejeni. Stigmatizacija se med drugim razlikuje glede na starost, spol in vrsto motnje. Rezultati so pomembni za načrtovanje preventivnih programov in ozaveščevalnih kampanj ter za oblikovanje izobraževalnih vsebin v šolah in zdravstvenih ustanovah. Posebna pozornost mora biti namenjena zdravstvenim delavcem, ki lahko s strokovnim znanjem in osebnim zgledom pomembno prispevajo k zmanjševanju predsodkov in spodbujanju bolj strpne družbe.
Ključne besede: duševno zdravje, predsodki, stereotipi, samostigmatizacija, Slovenija, Švedska, zdravstveni delavci
Objavljeno v ReVIS: 20.11.2025; Ogledov: 325; Prenosov: 15
Celotno besedilo (1,70 MB) |
9. Sodobno izseljevanje iz SlovenijeNika Gantar, 2025, ni določena Opis: Magistrska naloga obravnava sodobno izseljevanje mladih iz Slovenije, s poudarkom na njihovih motivih, izkušnjah in pogojih za morebitno vrnitev. Teoretični del temelji na klasičnih in sodobnih migracijskih teorijah, pri čemer je poseben poudarek namenjen transnacionalni perspektivi, potisnim in vlečnim dejavnikom ter vlogi socialnih omrežij in strukturnih okoliščin. Empirični del naloge temelji na kvalitativni raziskavi z dvanajstimi polstrukturiranimi intervjuji s Slovenci in Slovenkami, ki so se mladi izselili v različne države sveta.
Analiza intervjujev je razkrila več tematskih sklopov, med drugim razloge za odhod, proces selitve, izkušnje v tujini, stike z domovino, pogoje za povratek in načrte za prihodnost. Poudarjena je tudi vloga digitalnih tehnologij pri ohranjanju transnacionalnih vezi in dostopu do priložnosti. V empiričnem delu so predstavljene razlike v motivaciji in izkušnjah glede na spol, izobrazbo in ciljno državo.
Naloga opozarja na pomembnost oblikovanja celovitih in dolgoročno zastavljenih migracijskih politik, ki ne temeljijo le na statistiki, temveč vključujejo tudi razumevanje osebnih izkušenj izseljencev. Predlagani so konkretni ukrepi, kot so spodbude za povratnike in vključevanje mladih v načrtovanje politik. Raziskava tako prispeva k boljšemu razumevanju sodobnih migracijskih tokov in nudi izhodišča za prihodnje raziskave ter oblikovanje vključujoče družbene strategije.
Ključne besede: Izseljevanje, mladi, Slovenija, migracijske teorije, transnacionalnost, kroženje možganov, migracijske politike
Objavljeno v ReVIS: 04.11.2025; Ogledov: 373; Prenosov: 5
Celotno besedilo (1,63 MB) |
10. Nasilje v športu med mladimi v Sloveniji in človekove pravice : magistrsko deloEdin Šupuk, 2025, magistrsko delo Opis: Nasilje v športu med mladimi predstavlja kompleksen in večplasten pojav, ki zahteva celovito obravnavo s pravnega, družbenega in etičnega vidika. Šport ima ključno vlogo pri fizičnem, psihičnem in socialnem razvoju mladih, vendar lahko neustrezen nadzor in pomanjkanje regulativnih mehanizmov vodita v različne oblike nasilja, kot so fizično, psihično in spolno nasilje, s čimer prihaja do hudih kršitev temeljnih človekovih pravic. Magistrsko delo raziskuje zakonodajni okvir, ki ureja zaščito mladih športnikov v Sloveniji, in ugotavlja ključne pomanjkljivosti pri izvajanju zaščitnih ukrepov. V raziskavi so bile uporabljene deskriptivna, empirična, kvalitativna, normativna in zgodovinska metoda, kar omogoča celovito analizo problema. Namen in cilji raziskave so oceniti učinkovitost obstoječih pravnih mehanizmov pri preprečevanju nasilja v športu in zaščiti mladih športnikov, raziskati vpliv nasilja na človekove pravice ter ugotoviti, kako se nasilje v športnem okolju odraža v praksi. Iz analize je razvidno, da so potrebni zakonodajne izboljšave in večji nadzor nad izvajanjem zaščitnih ukrepov. Poseben poudarek je namenjen vlogi športnih organizacij, odgovornosti trenerjev in drugih ključnih deležnikov pri zagotavljanju varnega športnega okolja. V zaključku so podani konkretni predlogi za krepitev preventivnih ukrepov in izboljšanje pravne zaščite mladih v športu v Sloveniji.
Ključne besede: nasilje v športu, mladi športniki, človekove pravice, zakonodajne izboljšave, varno športno okolje, Slovenija
Objavljeno v ReVIS: 27.10.2025; Ogledov: 438; Prenosov: 15
Celotno besedilo (1,52 MB) |
