Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 304
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
Spodbujanje zaposlovanja invalidov kot družbeno odgovorna praksa : magistrsko delo
Dolores Primožič, 2025, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava zaposlovanje oseb z invalidnostjo v Republiki Sloveniji in učinkovite načine spodbujanja njihove enakopravne vključenosti na trg dela. Namen raziskave je presoditi, ali obstoječi ukrepi, kot so kvotni sistem, subvencije, poklicna in zaposlitvena rehabilitacija, dejansko spodbujajo trajno zaposlovanje ter identificirati ovire in izboljšave v primerjavi s švedskim modelom. Uporabljene so bile naslednje metode: dogmatična pravna analiza ZZRZI, ZPIZ 2, ZDR-1 in relevantnega prava EU, MKPI, primerjalno pravna analiza Švedske, empirični del z dvema vprašalnikoma, tako za podjetja in tako tudi za osebe z invalidnostjo, ter deskriptivna/tematska analiza odgovorov. Ključne ugotovitve so, da med normativnim okvirom in prakso obstaja vrzel, kot so administrativne ovire, dolgotrajni postopki in nepovezanost institucij, ki zmanjšujejo uporabo spodbud, tako podjetja pogosto ostanejo pri formalnem izpolnjevanju kvot ali kratkoročnih rešitvah. Osebe z invalidnostjo medtem poročajo o pogostih predsodkih, neenotnih prilagoditvah delovnih mest in šibki kontinuirani podpori. Primerjava s Švedsko pokaže, da lahko odsotnost kvot nadomestijo individualizirane, dolgotrajne subvencije plač, hitro financirane prilagoditve, mentorstvo in prehodni delodajalec, kot je podjetje Samhall, kar prispeva k višji zaposlenosti oseb z invalidnostjo. Izvirni prispevek dela je dvojna perspektiva, tako delodajalcev kot tudi oseb z invalidnostjo, povezava pravnega, primerjalnega in empiričnega pogleda ter nabor izvedbenih predlogov, kot so digitalizacija in avtomatizacija postopkov, model stalnega mentorstva, hitre prilagoditve, podpora ter premostitveni programi po švedskem vzoru. Omejitve, na katere lahko naletimo, so nenaključni in manjši vzorec, samoporočanje in omejena posplošljivost rezultatov.
Ključne besede: invalidnost, zaposlovanje, kvotni sistem, subvencije plač, poklicna rehabilitacija, zaposlitvena rehabilitacija, družbena odgovornost podjetij, Slovenija, Švedska
Objavljeno v ReVIS: 27.03.2026; Ogledov: 176; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (4,23 MB)

5.
6.
7.
Nastajanje voditelja skozi izkušnjo v času : sv. Ciril in Metod v luči sodobnih sistemskih teorij
Marija Šimenc, 2025, izvirni znanstveni članek

Opis: Raziskava interdisciplinarno povezuje koncept služabniškega voditeljstva (leadership-a) z življenjskim zgledom sv. Cirila in Metoda. V kvantitativni fazi (N=186) spletna anketa razkriva visoko internalizacijo altruističnih vrednot med slovenskimi cerkvenimi voditelji in voditeljicami, a hkrati rahlo diskrepanco, ki jo z leti izkušenj blaži prosocialna orientacija (ženske > moški; daljša izkušnja > krajša). Kvalitativna faza skozi Clintonov šestfazni model in okrožnico Slavorum Apostoli (Janez Pavel II. 1985) pokaže, da solunska brata ponazarjata longitudinalni razvoj od temeljev do žarenja, kjer krizo spreminjata v katalizator rasti. Predlogi za formacijo poudarjajo: (1) fazno duhovno zorenje, (2) kulturno senzitivnost, (3) relacijsko empatijo, (4) strateško inovativnost, (5) etično integriteto in (6) krizno resilientnost. Sv. Ciril in Metod ostajata brezčasen arhetip za preseganje polarizacije in gradnjo trajnostne slovenske cerkvene skupnosti v 21. stoletju.
Ključne besede: Ciril in Metod, motivacija, vseživljenjski razvoj, cerkveno voditeljstvo, Slovenija
Objavljeno v ReVIS: 19.01.2026; Ogledov: 525; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (2,74 MB)

8.
9.
10.
Ustavna in zakonska podlaga osamosvojitve Slovenije
Tomaž Čas, David Petelin, 2025, izvirni znanstveni članek

Opis: Slovenija se je osamosvojila leta 1991, kar je bil vrhunec dolgotrajnih in kompleksnih ustavnopravnih ter političnih procesov znotraj nekdanje Jugoslavije. Ta prispevek se osredotoča na ključne problemske vidike, ki so zaznamovali pot Slovenije do neodvisnosti, namesto na podrobno kronološko predstavitev. Analizira, kako so se ustavne in zakonske spremembe, tako na zvezni kot republiški ravni, prepletale z naraščajočimi centralističnimi pritiski in mednacionalnimi trenji, kar je v končni fazi pripeljalo do razpada Jugoslavije in vzpostavitve samostojne slovenske države. Posebna pozornost je namenjena dilemam suverenosti, avtonomije in legitimnosti v prehodnem obdobju.
Ključne besede: slovenska osamosvojitev, neodvisnost, suverenost, zakonske podlage, ustava, Jugoslavija, Slovenija
Objavljeno v ReVIS: 16.01.2026; Ogledov: 383; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (157,58 KB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh