1. The public community and identity in the legal protection of archaeological heritage in SloveniaAndrej Magdič, 2025, izvirni znanstveni članek Ključne besede: javna arheologija, dediščinske skupnosti, kulturna dediščina, zakonodaja, participativni dediščinski diskurz, kolektivni spomin, identiteta, Slovenija
Objavljeno v ReVIS: 09.06.2026; Ogledov: 54; Prenosov: 0
 Celotno besedilo (403,90 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Pravni vidik evtanazije v Republiki Sloveniji v primerjavi z državami z liberalno in konzervativno ureditvijoSvjetlana Peterle, 2026, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Evtanazija je pospešitev smrti pacienta z namenom olajšanja neznosnega trpljenja. Vključuje različne oblike, kot so prostovoljna, prisilna, aktivna in pasivna evtanazija, pri čemer je aktivna prostovoljna evtanazija najpogosteje obravnavana. Pomembna je razmejitev med evtanazijo, samomorom z zdravniško pomočjo in zdravljenjem z dvojnim učinkom. V Sloveniji evtanazija ni zakonsko dovoljena, dovoljena pa je pasivna oblika opustitve nepotrebnega zdravljenja, medtem ko so po svetu nekatere države evtanazijo in pomoč pri samomoru regulirale z zakonom ob strogih pogojih in ob nadzoru.
Metode: Uporabljen je bil kvalitativen raziskovalni pristop in deskriptivna metoda dela. Za potrebe empiričnega dela so bili zbrani, analizirani in sintetizirani primarni ter sekundarni viri. Primarni podatki za analizo so bili pridobljeni s tehniko intervjuvanja. Vir podatkov je bil tudi pregled strokovne in znanstvene literature, pridobljene s pomočjo podatkovnih baz PubMed in dLib.
Rezultati: Rezultati intervjujev kažejo, da zdravstveni delavci evtanazijo večinoma razumejo kot zavestno in aktivno dejanje za končanje neznosnega trpljenja, pri čemer jasno ločujejo med evtanazijo in pomočjo pri samomoru. Večina intervjuvanih se zaveda, da je evtanazija v Sloveniji pravno prepovedana, dovoljena pa je pasivna opustitev zdravljenja ob upoštevanju pacientove volje. Intervjuvani izražajo zadržanost do legalizacije evtanazije, predvsem zaradi etičnih dilem, možnosti zlorab in povečane odgovornosti zdravstvenega osebja. Se posebej izpostavljajo ranljivost starejših in hudo bolnih pacientov ter potrebo po jasnih pravnih in etičnih smernicah.
Razprava: Ugotovitve potrjujejo, da je evtanazija med zdravstvenimi delavci razumljena kot izjemno občutljivo in kompleksno vprašanje, kjer se prepletajo pravni, etični in osebni vidiki. Zadržan odnos do njene legalizacije kaze na strah pred normalizacijo smrti kot rešitve ter na skrb za zaščito pacientovega dostojanstva in avtonomije. Rezultati med drugim poudarjajo pomen kakovostne paliativne oskrbe kot alternative evtanaziji. Razprava odpira potrebo po širšem družbenem dialogu, dodatnem izobraževanju zdravstvenih delavcev in jasnejši zakonodajni ureditvi.
Ključne besede: evtanazija, samomor, Slovenija, zdravstvo.
Objavljeno v ReVIS: 02.06.2026; Ogledov: 84; Prenosov: 1
Celotno besedilo (1,28 MB) |
3. |
4. Komunikacijske preference študentov v visokem šolstvuKsenija Korenjak Kramar, Karmen Erjavec, 2026, izvirni znanstveni članek Ključne besede: visokošolske ustanove, komunikacijske prakse, komunikacija ustanov, digitalno komuniciranje, študenti, komunikacijska pričakovanja, zadovoljstvo študentov, kvalitativne raziskave, Slovenija
Objavljeno v ReVIS: 19.05.2026; Ogledov: 139; Prenosov: 2
Celotno besedilo (423,73 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Razvojno financiranje teritorialnih enot v Sloveniji in Evropski uniji : magistrsko deloSimona Markič, 2026, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo se osredotoča na razvojno financiranje teritorialnih enot v Sloveniji in EU, s primerjalno analizo med Slovenijo in Avstrijo. Avtorica preučuje, kako institucionalna in funkcionalna decentralizacija vplivata na učinkovitost črpanja razvojnih sredstev, zlasti v okviru kohezijske politike EU. Posebno pozornost nameni primerjavi dveh občin – Preddvor (Slovenija) in Železna Kapla-Bela (Avstrija) –, da bi osvetlila razlike v organizaciji, strategiji in uspešnosti razvoja. Ugotovitve kažejo, da ima Avstrija zaradi večnivojskega upravljanja in strukturiranega institucionalnega sistema boljše pogoje za učinkovito izvajanje razvojnih politik. V Sloveniji regionalne razlike ostajajo izrazite, predvsem med vzhodnim in zahodnim delom države, ter se nekoliko povečujejo, medtem ko se v Avstriji malenkostno znižujejo. Avtorica predlaga krepitev regionalne ravni kot tudi večjo usklajenost med lokalnimi, nacionalnimi in evropskimi politikami. Analiza vključuje tudi oceno strateških mednarodnih okvirov (EU, OECD, ZN), s poudarkom na zelenem in digitalnem prehodu ter pomenu uravnoteženega razvoja. Delo zagovarja pristop »od spodaj navzgor« kot ključen za prepoznavanje lokalnih potreb in učinkovitejšo porabo sredstev. Cilj je oblikovati priporočila za izboljšanje sistema financiranja občin in regij v Sloveniji ter s tem prispevati k skladnejšemu in bolj odpornemu razvoju države. Delo predlaga bistveno okrepitev regionalne ravni, manjkajoče ravni odločanja med državo in občino, z namenom večje decentralizacije razvojnega financiranja z nacionalne ravni ter preprečevanja razdrobljenosti lokalnega razvoja in boljšega povezovanja med občinami zaradi regionalnih razvojnih izzivov. S tem pa se preko decentralizacije razvojnega financiranja na regionalno raven (ter hkratne koncentracije razvoja z občinske ravni) poveča odpornost države kot celote in izboljša izkoriščanje regionalnih razvojnih potencialov ter učinkovitejše naslavlja regionalne razvojne potrebe. Primerjalno z Avstrijo to ne pomeni federalizacije na pokrajine, temveč bolj odločno in institucionalno urejeno decentralizacijo na regionalno raven, primerljivo z decentralizacijo na subregionalno raven v Avstriji.
Ključne besede: razvojno financiranje, regionalni razvoj, kohezijska politika, decentralizacija, občine, Slovenija, Avstrija
Objavljeno v ReVIS: 14.05.2026; Ogledov: 215; Prenosov: 36
Celotno besedilo (2,69 MB) |
6. Pravice posameznika pred državnimi organi Republike Slovenije: pravni vidiki in praksa : diplomsko deloAna Pia Grčar, 2026, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava pravice posameznika pred državnimi organi Republike Slovenije, ki predstavljajo temelj delovanja pravne države. Zaradi neenakomernega razmerja moči med posameznikom in oblastjo je ključnega pomena, da so vzpostavljena učinkovita pravna jamstva, ki varujejo človekove pravice in zagotavljajo zakonitost postopkov. Naloga temelji na analizi ustavnih določb, zakonodaje ter primerov iz prakse.
Med najpomembnejšimi pravicami so pravica do zakonitega postopka, ki zahteva, da organi odločajo na podlagi vnaprej določenih pravil, ter pravica do izjave, ki posamezniku omogoča aktivno sodelovanje v postopku. Pomembno vlogo ima tudi pravica do pravnega sredstva, saj omogoča izpodbijanje odločitev in s tem nadzor nad delovanjem oblasti. Pravica do pravne pomoči zagotavlja enak dostop do pravnega varstva, ne glede na socialni položaj posameznika.
Zaključno delo poudarja tudi pravico do informiranosti, ki prispeva k transparentnosti delovanja oblasti, ter pravico do zasebnosti in varstva osebnih podatkov, ki varuje osebno integriteto posameznika. Pravica do sodnega varstva in do nepristranskega postopka zagotavljata, da o pravicah posameznika odloča neodvisno sodišče v poštenem postopku.
Poseben poudarek je namenjen pravicam v kazenskih postopkih, kot so domneva nedolžnosti, pravica do molka in pravica do sojenja v razumnem roku. Te pravice preprečujejo zlorabe oblasti ter zagotavljajo pravičnost postopkov.
Ključne besede: pravice, subjekti, državni organi, Republika Slovenija, Ustava, pravo
Objavljeno v ReVIS: 23.04.2026; Ogledov: 285; Prenosov: 7
Celotno besedilo (695,08 KB) |
7. |
8. |
9. |
10. Spodbujanje zaposlovanja invalidov kot družbeno odgovorna praksa : magistrsko deloDolores Primožič, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava zaposlovanje oseb z invalidnostjo v Republiki Sloveniji in učinkovite načine spodbujanja njihove enakopravne vključenosti na trg dela. Namen raziskave je presoditi, ali obstoječi ukrepi, kot so kvotni sistem, subvencije, poklicna in zaposlitvena rehabilitacija, dejansko spodbujajo trajno zaposlovanje ter identificirati ovire in izboljšave v primerjavi s švedskim modelom. Uporabljene so bile naslednje metode: dogmatična pravna analiza ZZRZI, ZPIZ 2, ZDR-1 in relevantnega prava EU, MKPI, primerjalno pravna analiza Švedske, empirični del z dvema vprašalnikoma, tako za podjetja in tako tudi za osebe z invalidnostjo, ter deskriptivna/tematska analiza odgovorov. Ključne ugotovitve so, da med normativnim okvirom in prakso obstaja vrzel, kot so administrativne ovire, dolgotrajni postopki in nepovezanost institucij, ki zmanjšujejo uporabo spodbud, tako podjetja pogosto ostanejo pri formalnem izpolnjevanju kvot ali kratkoročnih rešitvah. Osebe z invalidnostjo medtem poročajo o pogostih predsodkih, neenotnih prilagoditvah delovnih mest in šibki kontinuirani podpori. Primerjava s Švedsko pokaže, da lahko odsotnost kvot nadomestijo individualizirane, dolgotrajne subvencije plač, hitro financirane prilagoditve, mentorstvo in prehodni delodajalec, kot je podjetje Samhall, kar prispeva k višji zaposlenosti oseb z invalidnostjo. Izvirni prispevek dela je dvojna perspektiva, tako delodajalcev kot tudi oseb z invalidnostjo, povezava pravnega, primerjalnega in empiričnega pogleda ter nabor izvedbenih predlogov, kot so digitalizacija in avtomatizacija postopkov, model stalnega mentorstva, hitre prilagoditve, podpora ter premostitveni programi po švedskem vzoru. Omejitve, na katere lahko naletimo, so nenaključni in manjši vzorec, samoporočanje in omejena posplošljivost rezultatov.
Ključne besede: invalidnost, zaposlovanje, kvotni sistem, subvencije plač, poklicna rehabilitacija, zaposlitvena rehabilitacija, družbena odgovornost podjetij, Slovenija, Švedska
Objavljeno v ReVIS: 27.03.2026; Ogledov: 284; Prenosov: 15
Celotno besedilo (4,23 MB) |
