1. Pomen vaj za samozdravljenje telesa na telesno in duševno zdravje starejših odraslih v dnevnem centru : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Socialna gerontologijaTjaša Cehnar, 2026, diplomsko delo Opis: Uvod: V starosti se pogosto pojavljajo telesne in duševne spremembe, ki vplivajo na kakovost življenja starejših odraslih. V zadnjem času se vse bolj uveljavljajo posebne alternativne tehnike za posameznikovo blaginjo. Ena od takšnih so, kot oblika celostne podpore zdravju, vaje za razstrupljanje in samozdravljenje telesa. Namen raziskave je bil proučiti njihov vpliv na telesno aktivnost, telesno in duševno zdravje ter kakovost življenja udeleženk dnevnega centra aktivnosti. Metode: Raziskava je temeljila na kvalitativnem raziskovalnem pristopu. Podatki so bili zbrani z uporabo polstrukturiranega intervjuja, ki je vključeval vprašanja odprtega tipa. V raziskavo so bile vključene udeleženke dnevnega centra aktivnosti, ki se udeležujejo vaj za razstrupljanje in samozdravljenje telesa. Vzorec je bil neslučajnostno namenski. Zbrani podatki pa so bili obdelani in interpretirani na podlagi odprtega kodiranja. Rezultati: Rezultati kažejo, da imajo vaje pozitiven vpliv na telesno aktivnost, saj udeleženke poročajo o večji gibljivosti in motivaciji za gibanje. Prav tako so zaznale izboljšanje telesnega počutja, zmanjšanje bolečin in večjo energijo. Na področju duševnega zdravja so izpostavile zmanjšanje stresa, večjo sproščenost in boljše razpoloženje. Pomemben vpliv pa ima tudi socialna komponenta vadbe. Razprava in zaključek: Ugotovitve potrjujejo pomen celostnega pristopa k zdravju, ki povezuje telesno, duševno in socialno dimenzijo. Vaje predstavljajo učinkovito podporo aktivnemu staranju, vendar bi bilo smiselno njihovo dostopnost razširiti tudi na ruralna okolja in spodbuditi vključenost moške populacije.
Ključne besede: staranje, telesna aktivnost, duševno zdravje, kakovost življenja, dnevni center aktivnosti
Objavljeno v ReVIS: 22.06.2026; Ogledov: 63; Prenosov: 1
 Celotno besedilo (1,90 MB) |
2. |
3. POMEN VADBE RAVNOTEŽJA PRI STAREJŠIH OD 65 LETEva Mrhar, 2026, diplomsko delo Opis: Ravnotežje je kompleksna funkcija senzoričnega, motoričnega in kognitivnega sistema,
ki s starostjo postopno upada. Posledica tega so pogostejši padci, zmanjšana funkcionalna
samostojnost in slabša kakovost življenja. Diplomska naloga obravnava pomen vadbe
ravnotežja pri starejših odraslih nad 65 let ter preučuje učinkovitost različnih vadbenih
pristopov, ki se uporabljajo v fizioterapevtski praksi. Osrednji problem predstavlja
naraščajoče tveganje za padce zaradi oslabljenih strategij ravnotežja, zmanjšane
senzorične odzivnosti in manjše mišične moči spodnjih okončin. Namen naloge je oceniti,
v kolikšni meri vadba vpliva na izboljšanje ravnotežja, zmanjšanje strahu pred padci in
povečanje funkcionalnih sposobnosti. V diplomsko nalogo je bil vključen pregled desetih
mednarodnih raziskav, ki so preučevale različne oblike intervencij, med njimi Otago
program, proprioceptivne in vizualno podprte vaje, pilates, treninge z BlazePodom ter
vadbo z Wii Fit. Raziskave so se razlikovale po trajanju intervencije, velikosti vzorca,
uporabljenih testih, kot so BBS, FRT, TUG in STS, ter intenzivnosti vadbe. Kljub
raznolikosti pristopov rezultati dosledno potrjujejo, da vadba, ki je dovolj dolga,
progresivna in individualno prilagojena, pomembno izboljša statično in dinamično
ravnotežje, hitrost reakcij in zaznavno-motorično integracijo. V nekaterih študijah so bile
zaznane še dodatne izboljšave, med njimi zmanjšanje strahu pred padci, boljša telesna
sestava ter izboljšana sposobnost funkcionalnega gibanja. Hipoteza, da telesna vadba
pomembno izboljša ravnotežje starejših oseb, je tako potrjena. Zaključki poudarjajo
pomen celostnega fizioterapevtskega pristopa, ki vključuje krepitev mišičnih skupin,
senzorično-motorično integracijo, učenje učinkovitih gibalnih strategij ter spodbujanje
motivacije. Ugotovitve predstavljajo in podpirajo oblikovanje dolgoročnih, varnih in
prilagojenih vadbenih programov, ki omogočajo stabilnejše funkcionalne izboljšave in
večjo samostojnost starejših odraslih.
Ključne besede: vadba ravnotežja, starejši, staranje, izboljšanje ravnotežja, telesna aktivnost
Objavljeno v ReVIS: 03.03.2026; Ogledov: 533; Prenosov: 63
Celotno besedilo (500,27 KB) |
4. VPLIV TEŽE ŠOLSKE TORBE IN TELESNE AKTIVNOSTI NA KIFOZO PRI ŠOLOOBVEZNIH OTROCIHRok Škorjanc, 2025, magistrsko delo Opis: Uvod in namen: Spremembe drže v otroštvu predstavljajo izziv za zdravstvene in izobraževalne strokovnjake. Čeprav je otroštvo obdobje telesnega razvoja, raziskave opozarjajo, da sodoben način življenja vpliva na držo otrok. Povečana kifoza je med najpogostejšimi nepravilnostmi drže in je povezana s sedečim načinom življenja, nepravilno držo ter nošenjem pretežkih šolskih torb. Namen naloge je bil raziskati povezavo med težo šolske torbe, telesno aktivnostjo in kotom kifoze pri osnovnošolskih otrocih ter prispevati k razumevanju dejavnikov, ki vplivajo na razvoj drže. Metode: Raziskava kvantitativnega tipa je vključevala otroke, starih 10–15 let, iz OŠ Šmarje pri Jelšah. Podatke smo zbirali z demografskim vprašalnikom, tehtnicami za telesno maso in torbo ter digitalnim kotomerom Meloq, telesno aktivnost pa z vprašalnikom SF-NPAQ. Statistično smo uporabili deskriptivno statistiko, hi-kvadrat, t-test in Pearsonov koeficient pri ? = 0,05. Rezultati: Med težo šolske torbe, telesno aktivnostjo in kotom kifoze ni bilo statistično značilne povezave, korelacije so bile zelo šibke (p > 0,05). Deklice niso imele višjega kota kifoze kot dečki. Uporabnost: Rezultati so uporabni za preventivne programe ohranjanja pravilne drže, fizioterapevti lahko prepoznajo rizične dejavnike in pravočasno ukrepajo. Omejitve: Majhen vzorec iz ene šole in enkratne meritve omejujejo posploševanje in zaznavo dolgoročnih učinkov. Ključne besede: kifoza, telesna aktivnost, šolska torba, otroci, šoloobvezni otroci, prsna kifoza, nahrbtnik. Tip dela: Magistrska naloga 2. stopnje; 2025, Fizioterapevtika, 50(71) str., 10 pregl., 6 sl., 1 pril., 60 vir. Mentorica (F. Kresal), Recenzent (G. Omejec)
Ključne besede: kifoza, telesna aktivnost, šolska torba, otroci, šoloobvezni otroci, prsna kifoza, nahrbtnik
Objavljeno v ReVIS: 19.12.2025; Ogledov: 787; Prenosov: 17
Celotno besedilo (1,21 MB) |
5. Uspešno staranje spolno aktivnih starejših odraslih nad petinpetdeset let : doktorska disertacija študijskega programa tretje bolonjske stopnje Socialna gerontologijaKarmen Petek-Zakošek, 2025, doktorska disertacija Opis: Zadovoljiva spolnost pomembno prispeva k zdravju, poživlja, podaljšuje življenje in zmanjšuje tveganje za bolezni. Kljub temu pa je pogosto spregledana in prezrta, še posebej pri starejših odraslih, pri katerih se o njej zaradi tabujev in napačnih predstav pogosto ne sme govoriti na glas. Stereotipi o tem, da so starejši zaradi starostnih sprememb spolno neaktivni, vodijo v zanikanje lastne spolnosti in socialno izolacijo, kar pa zmanjšuje kakovost njihovega življenja. Spolno življenje v starosti ne sme biti razumljeno kot nekaj neprimernega ali nepotrebnega, temveč kot pomemben in legitimen del človekovega življenja, ki prispeva k uspešnemu staranju, duševni vitalnosti in telesnemu zdravju. Doktorska disertacija raziskuje povezanost osebnostnih, družbenih, kulturnih in okoljskih dejavnikov z aktivnim spolnim življenjem starejših odraslih (55+) ter vpliv stereotipnega dojemanja spolnosti starejših na njihovo zadovoljstvo. Ugotovitve poudarjajo nujnost izobraževalnih strategij in podpornih modelov, ki potrjujejo pomen spolnosti v starejšem obdobju kot večdimenzionalnega vidika dobrega počutja, ne glede na biološko starost. Ključni so razvoj izobraževalnih programov, ozaveščanje o večdimenzionalnosti spolnosti ter implementacija modelov spolnega zdravstvenega varstva, ki bodo starejšim odraslim zagotavljali dostop do znanja in podpore, s čimer se bodo okrepile njihove zmožnosti za ohranjanje spolne vitalnosti, samospoštovanja in kakovostnega staranja. Disertacija se prav tako zavzema za sistematično integracijo spolne zdravstvene vzgoje za starejše odrasle, v učne načrte zdravstvenega varstva za izboljšanje poklicnih kompetenc in boj proti družbenemu razvrednotenju spolnosti v kasnejšem življenjskem obdobju. Obravnava spolnega zdravja v starosti kot javnozdravstvenega vprašanja odpira možnosti za celovite preventivne ukrepe in izboljšanje kakovosti življenja starajoče se populacije.
Ključne besede: starejši odrasli, spolnost, stereotipi, aktivnost, umik, zadovoljstvo
Objavljeno v ReVIS: 19.12.2025; Ogledov: 1980; Prenosov: 30
Celotno besedilo (6,94 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Pomen telesne aktivnosti pri srčnem bolnikuTjaša Škufca, 2023, diplomsko delo Opis: Aktivni življenjski slog in gibanje sta pomembna varovalna dejavnika zdravja, ki ju vse pogosteje uporabljamo pri zdravljenju bolezni. Telesna aktivnost zmanjšuje obolevnost in umrljivost zaradi srčno-žilnih bolezni tako preko neposrednih (delovanje na srčno-žilni sistem) kot posrednih mehanizmov (spreminjanje prisotnosti in intenzitete delovanja znanih dejavnikov tveganja).
Pred pričetkom redne telesne aktivnosti je potrebno tako pri zdravih ljudeh (primarna preventiva) kot bolnikih z znano klinično pomembno aterosklerozo oceniti zdravstveni status. Izdelati moramo profil ogroženosti, opredeliti značilnosti bolnikovega obnašanja (vedenja), upoštevati morebitno jemanje zdravil ter osebne cilje, želje bolnika in vrsto telesne aktivnosti. Telesno aktivnost sistematično in individualizirano predpisujemo po formuli FIT (TP).
Priporočila strokovnih združenj s področja srčno-žilne medicine za preventivo koronarne bolezni v klinični praksi zastavljajo kot splošen cilj glede redne dinamične aerobne telesne aktivnosti 3–4 dni v tednu intenzivno aktivnost (50–80 % FSU max), ki traja 30 minut, ali enako dolga aktivnost zmerne intenzitete večino/vse dni (6-krat tedensko). Gre za telesno aktivnost, ki jo lahko izvajamo dalj časa, ne da bi se pri tem izčrpali ali postali tako zasopli, da ne bi zmogli govoriti. Pred začetkom telesne aktivnosti je pomembno ogrevanje (10 minut), po koncu pa sproščanje in ohlajanje (10 minut). Med najbolj primerno aerobno telesno aktivnost spada hoja, nordijska hoja, lahek tek, rekreativno plavanje in kolesarjenje (v naravi ali sobno kolo). Fizioterapevt skupaj z medicinsko sestro in zdravnikom izvaja učenje o samem obolenju, zdravljenju, zmanjšanju dejavnikov tveganja ter o primerni obliki in izvedbi telesne aktivnosti glede na posameznikovo zdravstveno stanje in zmožnosti.
Če povzamemo ugotovitve iz raziskav, predstavlja telesna aktivnost učinkovito metodo tako pri preprečevanju, ohranjanju kot tudi izboljševanju zdravja srčno-žilnih bolnikov.
Ključne besede: Telesna aktivnost, koronarna srčna bolezen, odrasli srčni bolniki, fizioterapija pri srčnih bolnikih.
Objavljeno v ReVIS: 22.10.2025; Ogledov: 872; Prenosov: 17
Celotno besedilo (1010,90 KB) |
7. Povezanost tjelesne aktivosti i sindroma izgaranja kod fizioterapeuta Republike HrvatskeAna Banić, 2025, doktorska disertacija Opis: Uvod: Doktorska disertacija istražuje život fizioterapeuta u Republici Hrvatskoj povezujući sindrom izgaranja s tjelesnom aktivnošću kao preventivnim faktorom. Fizioterapeuti, ključni članovi zdravstvenih timova, suočavaju se s izazovima pružanja skrbi i održavanja zdravlja pacijenata te su izloženi riziku sindroma izgaranja. Sindrom izgaranja, proizlazeći iz kroničnog stresa i emocionalne iscrpljenosti, često je posljedica radnih uvjeta. Tjelesna aktivnost, koja može biti rekreativna ili organizirana, predstavlja ključnu komponentu poboljšanja zdravlja i dobrobiti pojedinca.
Metode: Istraživanje je koristilo kvantitativnu metodu prikupljanja podataka putem strukturiranog upitnika podijeljenog u četiri dijela. Prvi dio obuhvaća sociodemografske podatke i antropometrijske karakteristike ispitanika, uključujući dob, spol, obrazovanje, radni staž, bračni status i druge informacije. Drugi dio istražuje osobni osjećaj zadovoljstva, zadovoljstvo poslom, osjećaj opterećenja i odnos prema zdravlju. Treći dio sadržava pitanja iz OLBI upitnika za procjenu izgaranja na poslu, dok se četvrti dio odnosi na razinu tjelesne aktivnosti korištenjem IPAQ upitnika. Sudionici su pristupili anketiranju putem digitalnog obrasca koji uključuje standardne upitnike i pitanja o sociodemografskim obilježjima.
Rezultati: Ispitanici u istraživanju su osobe oba spola, većinom žene (79,8%) u dobi od 21 do 35 godina (51,1%; N=501) u javnom i privatnom sektoru Republike Hrvatske s prosječnom dobi od 36,95 godina, što je u skladu sa svjetskim trendovima i prethodnim istraživanjima. Briga o radnom opterećenju postavlja pitanje ravnoteže između posla i privatnog života, dok odnosi među kolegama pokazuju visoku razinu povjerenja, ali i potrebu za poboljšanjem međuljudskih odnosa. Većina subjektivno iskazuje svjesnost o izloženosti stresu, a percepcija stresora identificira organizaciju posla (26,17%), međuljudske odnose (22,89%) i rad u smjenama (18,29%) kao izvore stresa. Korelacija između ukupnog izgaranja i tjelesne aktivnosti je također slaba pozitivna (r=0,107) i statistički značajna (p<0,05). Ova povezanost ukazuje na to da viša razina izgaranja može biti blago povezana s višom razinom tjelesne aktivnosti, iako je ta povezanost slaba.
Rasprava: Fizioterapeuti u RH su generalno zadovoljni radnim uvjetima, osobito temperaturom prostorija, ali su manje zadovoljni opremom. Prilike za usavršavanje i napredovanje su ograničene i često zahtijevaju vlastito financiranje, što može utjecati na profesionalno zadovoljstvo. Međuljudski odnosi su ključni za zadovoljstvo, s potrebom za poboljšanjem odnosa među kolegama, iako značajan broj ispitanika izražava visoko zadovoljstvo. Tjelesna aktivnost među fizioterapeutima je visoka, no stres na poslu povezan je s nižom aktivnošću kod kuće i u prijevozu. Dugogodišnje iskustvo može povećati osjećaj izgaranja, dok visoko zadovoljstvo životom može smanjiti otuđenost i iscrpljenost. Ovi rezultati naglašavaju važnost kontinuiranog usavršavanja, pozitivnih međuljudskih odnosa i upravljanja stresom kako bi se poboljšala radna atmosfera i zadovoljstvo fizioterapeuta.
Zaključak: Rezultati istraživanja otkrivaju da su fizioterapeuti u velikoj mjeri zadovoljni svojim poslom, ali da postoje značajni izazovi u pogledu međuljudskih odnosa i upravljanja stresom. Uočen je pozitivan utjecaj povjerenja i zadovoljstva u radnim odnosima na smanjenje stresa, dok visoka tjelesna aktivnost doprinosi boljem fizičkom i emocionalnom zdravlju. Postoji statistički značajna povezanost između tjelesne aktivnosti na poslu i iscrpljenosti, ali ne i otuđenosti ili ukupnog izgaranja. Rezultati su pokazali da fizioterapeuti s nižom razinom tjelesne aktivnosti na poslu češće iskazuju veću iscrpljenost. Također, istraživanje ističe potrebu za poboljšanjem radnih uvjeta i podrške kako bi se smanjilo izgaranje i povećalo opće blagostanje fizioterapeuta. Ova saznanja nude temelje za buduće studije i razvoj intervencija usmjerenih na unapređenje radnih uvjeta i kvalitete života u fizioterapiji. Zaključno, geografski faktor nema značajan utjecaj na razinu tjelesne aktivnosti među fizioterapeutima.
Ključne besede: fizioterapeuti, kvaliteta života, sindrom izgaranja, stres, tjelesna aktivnost
Objavljeno v ReVIS: 27.08.2025; Ogledov: 1172; Prenosov: 12
Celotno besedilo (2,63 MB) |
8. Vpliv pozne fizioterapevtske obravnave na kakovost dnevnega funkcioniranja pacientk po operaciji raka dojke : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaŽana Bajec, 2023, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Rak dojke je bolezen, ki se lahko pojavi pri ženskah v vseh starostih po puberteti. Je najbolj razširjen rak na svetu in letno prizadene več kot 2 milijona žensk. Zaradi razvoja medicine pa je rak dojke ob zgodnjem odkritju lahko omejen in uspešno zdravljen. Navadno se pacientkam opravi kirurško operacijo odstranitve tumorja, tej pa sledi fizioterapija za fizično okrevanje. Metode: Za pisanje diplomskega dela smo poiskali literaturo s pomočjo internetnih baz PubMed, Science Direct, Scielo, Research Gate, BioMed Central, Cochrane Library, Google Schoolar in COBISS. Zastavili smo si ključne besede, s katerimi smo iskali po podatkovnih bazah. Rezultati: V diplomskem delu smo uporabili 9 raziskav, ki smo jih izbrali na podlagi vključitvenih in izključitvenih dejavnikov. S pomočjo teh člankov smo odgovorili na raziskovalna vprašanja, ki so vezana na vpliv pozne fizioterapevtske obravnave na kakovost dnevnega funkcioniranja pacientk po operaciji raka dojke. Razprava: Ugotovili smo, da je pozna fizioterapevtska obravnava koristna, saj tako pacientke ohranjajo fizično stanje, ki so ga pridobile med aktivnim procesom zdravljenja. Hkrati pa vključevanje v fizično aktivnost izboljšuje počutje, tako fizično kot psihično, ter tudi zmanjšuje možnosti za ponovno obolenje za rakom. V prihodnje bi bilo treba narediti še več kvalitativnih študij, ki bi bolj podrobno ugotovile vpliv pozne fizioterapevtske obravnave na kakovost dnevnega funkcioniranja pacientk po operaciji raka dojke.
Ključne besede: pacientke z rakom dojke, pozna fizioterapevtska obravnava, limfedem, disfunkcija zgornjega uda, fizična aktivnost, breast cancer patients, late physiotherapy, lymphedem, upper limb dysfunction, physical activity
Objavljeno v ReVIS: 21.08.2025; Ogledov: 1587; Prenosov: 11
Celotno besedilo (1,30 MB) |
9. POMEN TELESNE AKTIVNOSTI ZA OHRANJANJE ZDRAVJATjaša Judež, 2025, diplomsko delo Opis: Telesna aktivnost je temelj dobrega zdravja in dolgotrajnega dobrega počutja, saj krepi telo, izboljšuje telesno pripravljenost, pozitivno vpliva na duševno stanje in preprečuje številne kronične bolezni. Različne vrste vadbe, kot so aerobna vadba, vaje za moč, raztezanje ter vaje za ravnotežje in koordinacijo, prispevajo k boljšemu delovanju telesa in preprečevanju poškodb. Pomanjkanje telesne aktivnosti je vse večji problem sodobnega načina življenja, zato jo je pomembno spodbujati v vsakdanjem življenju in na delovnem mestu. Ključno vlogo pri promociji telesne aktivnosti imajo zdravstveni delavci, zlasti medicinske sestre in fizioterapevti, ki lahko s svojim strokovnim znanjem in prilagojenimi intervencijami prispevajo k izboljšanju gibalnih navad in posledično boljšemu zdravju prebivalstva.
Ključne besede: telesna aktivnost, krepitev zdravja, kakovost življenja, starejši odrasli, prehrana
Objavljeno v ReVIS: 06.07.2025; Ogledov: 1275; Prenosov: 38
Celotno besedilo (1,52 MB) |
10. Pomen telesne aktivnosti med delovnim časom pri medicinskih sestrahIrena Povšnar Bezovnik, 2025, magistrsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Delo medicinskih sester zahteva visoko stopnjo empatije do pacientov, hkrati pa vključuje težke fizične, psihične, socialne in čustvene obremenitve, kar lahko negativno vpliva na njihovo fizično in duševno zdravje. Čeprav telesna aktivnost prinaša številne koristi, je raziskav, ki bi se specifično osredotočale na telesno aktivnost medicinskih sester med delovnim časom in njeno prilagoditev na delovno okolje, zelo malo. Namen magistrskega dela je preučiti pomen izvajanja telesne aktivnosti med delovnim časom pri medicinskih sestrah in ugotoviti, kako le-ta vpliva na njihovo fizično in psihično zdravje, počutje, zadovoljstvo, delovno učinkovitost in odsotnost z dela. Cilj je razviti priporočila za delovne organizacije, ki bodo izboljšala delovno okolje, spodbujala promocijo zdravja na delovnem mestu in povečala telesno aktivnost medicinskih sester med delovnim časom.
Metode: Raziskava je temeljila na kvalitativni in deskriptivni metodi dela, ki je vključevala pregled strokovne literature. V empiričnem delu je bilo analiziranih 21 raziskav. Pri analizi je bila uporabljena kvalitativna vsebinska analiza podatkov, ki temelji na odprtem kodiranju, s ciljem oblikovanja vsebinskih kategorij. Iskanje literature je potekalo v slovenskih in tujih podatkovnih bazah (COBISS, PubMed, Google Scolar, Springer Nature Link) z uporabo ključnih besed, kot so telesna vadba, promocija zdravja, medicinske sestre, gibanje, delovno mesto in delovni čas. Iskanje je bilo omejeno na članke v slovenskem ali angleškem jeziku in je zajemalo obdobje od leta 2014 do 2025. Pri analizi smo upoštevali hierarhijo dokazov po Politu in Becku (2018).
Rezultati: Analiza obstoječe literature je pokazala, da telesna aktivnost pri medicinskih sestrah na delovnem mestu izboljšuje in ohranja fizično in psihično zdravje ter vzdržljivost, vpliva na obvladovanje kronično nenalezljivih bolezni, povečanje energije, zmanjšanje absentizma in prezentizma. Pozitivne koristi so se pokazale pri zmanjšanju izgorelosti, anksioznosti, depresije in poklicnega stresa, izboljšanju spanja, zmanjšanju sklepno-mišičnih obolenj, izboljšanju produktivnosti in zadovoljstva pri delu, kar pripomore h kvaliteti opravljenih storitev pri pacientu. Poleg omenjenih pozitivnih koristi telesna vadba vpliva na izboljšanje gibljivosti, ravnotežja, zmanjšuje poškodbe, povezane z delom, utrjuje samospoštovanje, samozavest, krepi socialne vezi med sodelavci ter spodbuja druženje, kar ustvarja timski duh na delovnem mestu. Zadovoljevanje osnovnih življenjskih potreb prispeva k uresničevanju potreb po samouresničevanju, kar pozitivno vpliva na motivacijo, ki omogoča boljše ravnovesje med osebnim in poklicnim življenjem. Koristi se kažejo z večjo delovno sposobnostjo in učinkovitostjo na delovnem mestu.
Razprava: Telesna aktivnost na delovnem mestu prinaša številne zdravstvene koristi, ki so ključne za ohranjanje dobrega počutja in preprečevanja poklicnih bolezni, še posebej v zahtevnih poklicih, kot je zdravstvena nega. Redna telesna aktivnost prispeva k boljšemu duševnemu in telesnemu zdravju, kar posledično izboljša kakovost dela in splošno dobrobit zaposlenih. Pomembno je, da delodajalci prepoznajo koristi telesne vadbe in ustvarijo podporno okolje za izvajanje telesnih aktivnosti med delovnim časom, saj to pripomore k večji produktivnosti ter zmanjšanju bolniških odsotnosti in prezentizma na delovnem mestu. Potreba po tovrstnih raziskavah izhaja iz dejstva, da primanjkuje sistematičnih pristopov k izvajanju in spodbujanju telesne aktivnosti na delovnem mestu.
Ključne besede: telesna aktivnost, medicinske sestre, delovni čas, delovno mesto, gibanje, promocija zdravja
Objavljeno v ReVIS: 28.05.2025; Ogledov: 1554; Prenosov: 23
Celotno besedilo (2,06 MB) |
