1. Prepoved diskriminacije ter enakopravnost žensk in moških v postopkih zaposlovanja s pomočjo algoritemsko vodenih orodij za zaposlovanje : magistrsko deloMaja Remec, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava vpliv (sistemov) umetne inteligence, zlasti algoritemsko vodenih orodij za zaposlovanje, na pojav diskriminacije ter neenakopravnosti žensk in moških v postopkih zaposlovanja. V ospredju je vprašanje, ali lahko umetna inteligenca kljub domnevni nevtralnosti reproducira obstoječe družbene pristranskosti, ter ali obstoječi pravni okvir na ravni EU zadostno ščiti pred takšnimi tveganji. Namen raziskave je preučiti konkretne primere diskriminacije, ovrednotiti pravno ureditev prepovedi diskriminacije in enakopravnosti spolov ter oblikovati smernice za učinkovitejšo regulacijo umetne inteligence na področju zaposlovanja. Za dosego zastavljenih ciljev magistrskega dela so bile v raziskavi uporabljene različne raziskovalne metode, in sicer normativno-dogmatična metoda za preučevanje pravnih norm, sociološka metoda za analizo vpliva umetne inteligence na diskriminacijo in (ne)enakopravnost spolov, deskriptivna metoda za prikaz posameznih primerov diskriminacije v praksi, analitična metoda za razčlenjevanje celote na posamezne pravne in praktične elemente, primerjalnopravna metoda za oceno sorodnih pravnih ureditev, zgodovinska metoda za osvetlitev razvoja sistemov UI ter podrobneje algoritemsko vodenih orodij za zaposlovanje, aksiološka metoda za vrednotenje pravnih rešitev z vidika temeljnih vrednot EU ter sintetična metoda za celovito povezovanje ugotovitev v zaključek. Rezultati analize kažejo, da umetna inteligenca pogosto temelji na zgodovinskih podatkih, ki odražajo pretekle pristranskosti in lahko vodijo v diskriminatorne odločitve. Ugotovljeno je bilo, da so mehanizmi, kot so človeški nadzor, transparentnost in presoja delovanja algoritmov, ključni za zmanjšanje teh tveganj. Pravni okvir EU sicer vključuje številne akte, ki urejajo prepoved diskriminacije in enakopravnost spolov, vendar ti pogosto niso dovolj specifični ali učinkoviti glede uporabe umetne inteligence na trgu dela. Magistrsko delo predstavlja prispevek k razumevanju pravnih izzivov v digitalni dobi. Ugotovitve so uporabne za zakonodajalce, delodajalce in razvijalce UI, saj opozarjajo na potrebo po celovitem in proaktivnem pristopu k preprečevanju diskriminacije, kakor tudi za širšo strokovno in splošno javnost, ki jo tematika zanima. Omejitev predstavlja hitrost tehnološkega razvoja, ki presega prilagodljivost obstoječih pravnih okvirjev, kar dodatno poudarja nujnost nadaljnje raziskave ter oblikovanja premišljenih in pravočasnih regulatornih odzivov.
Ključne besede: umetna inteligenca, sistemi UI, algoritmi, algoritemsko vodena orodja za zaposlovanje, človekove pravice, diskriminacija, enakopravnost žensk in moških
Objavljeno v ReVIS: 14.05.2026; Ogledov: 238; Prenosov: 27
 Celotno besedilo (1,13 MB) |
2. |
3. |
4. |
5. |
6. |
7. |
8. |
9. Uporaba spletnih družbenih omrežij pri mladih odraslih: Pomen spremljanja vsebin duševnega zdravja v vsakdanjem življenjuMaja Mlekuž, 2025, ni določena Opis: Magistrsko delo raziskuje na eni strani vlogo in navade mladih odraslih pri uporabi spletnih družbenih omrežij ter vpliv teh na dojemanje in ozaveščenost o duševnem zdravju. Tehnološki napredek in digitalna omrežja postajajo sestavni del vsakdanjega življenja, kar vpliva na naša družbena vedenja ter dojemanje sebe in okolice. V strokovnem delu se osredotočamo na pomen povezanosti za duševno zdravje in hkrati na tveganja, povezana z neresničnimi informacijami, stigmatizacijo in s t. i. filter mehurčki, ki jih ustvarjajo algoritmi na družbenih omrežjih. Magistrsko delo vključuje teoretični del, v katerem obravnavamo razvoj tehnologije, nove medije, družbene medije, spletna družbena omrežja, njihovo funkcionalnost in vpliv na uporabnike. Poleg tega ta del služi kot temelj razumevanja vsebin o duševnem zdravju ter vlogi družbenih omrežij pri širjenju informacij. Empirični del naloge se najprej osredotoča na navade mladih odraslih pri uporabi spletnih družbenih omrežij ter na poskus določanja njihove uporabne vrednosti, v nadaljevanju pa na spremljanje vsebin o duševnem zdravju in razumevanje, kaj jim te vsebine prinašajo v življenje. Osrednji ugotovitvi nakazujeta na množično in pogosto uporabo spletnih družbenih omrežij ter raznoliko uporabno vrednost, hkrati pa dokazujeta pomembno vlogo družbenih omrežij na širjenje informacij o duševnem zdravju ter poudarjata vidne učinke spremljanja vsebin o duševnem zdravju v vsakdanjem življenju mladih odraslih.
Ključne besede: tehnologija, spletna družbena omrežja, mladi odrasli, duševno zdravje, stigma, algoritmi
Objavljeno v ReVIS: 24.09.2025; Ogledov: 1119; Prenosov: 35
Celotno besedilo (1,32 MB) |
10. Razvoj kriptografskih algoritmov in izzivi kvantne prihodnosti : magistrsko delo študijskega programa druge bolonjske stopnje Spletna znanost in tehnologijeAdrijana Kramar, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava razvoj kriptografskih algoritmov in se osredotoča na izzive, ki jih prinaša prihodnost kvantnega računalništva. V uvodnem delu je predstavljen zgodovinski pregled od zametkov šifriranja do sodobnih kriptosistemov, ki temeljijo na kompleksnih matematičnih problemih. Osrednji del raziskave je posvečen simetričnim, asimetričnim in zgoščevalnim algoritmom, njihovi strukturi, načinu delovanja ter analizi ranljivosti. Poudarek je namenjen tudi grožnjam, ki jih predstavljajo kvantni računalniki, saj lahko ti z uporabo algoritmov učinkovito razbijejo številne obstoječe šifrirne metode. Raziskava poudarja pomen odporne postkvantne kriptografije v prihodnosti informacijske varnosti ter izpostavlja potrebo po njenem pravočasnem uvajanju. Poleg tega pa delo izpostavlja tudi pomen varnostnega testiranja, zlasti penetracijskih testov, ki jih izvajajo etični hekerji, zaradi česar imajo ključno vlogo pri zaznavanju in odpravljanju ranljivosti. Metodološki pristop temelji na kvalitativni in primerjalni analizi strokovne literature, ugotovitve pa potrjujejo nujnost prehoda na odpornejše algoritme in pomen interdisciplinarnega pristopa. Delo predstavlja pomembno izhodišče za nadaljnje raziskovanje varnostnih rešitev v digitalni družbi, kjer bo kvantno računalništvo imelo čedalje pomembnejšo vlogo.
Ključne besede: kriptografija, kriptografski algoritmi, informacijska varnost, kvantna prihodnost, ranljivost
Objavljeno v ReVIS: 06.08.2025; Ogledov: 1764; Prenosov: 24
Celotno besedilo (1,94 MB) |
