1. Ozaveščenost starejših oseb o hipertenziji : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaNika Kumperščak, 2026, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Diplomsko delo obravnava arterijsko hipertenzijo pri starejših osebah, vključno z njenimi vrstami, dejavniki tveganja, simptomi in možnimi zdravstvenimi posledicami. Posebna pozornost je namenjena metodam merjenja krvnega tlaka ter nefarmakološkim in farmakološkim pristopom zdravljenja. Poudarjena je tudi vloga medicinskih sester pri podpori bolnikom in ozaveščanju starejših. Metodologija: Raziskava je kvantitativna in je temeljila na anketiranju 100 starejših oseb iz doma starejših občanov in lokalne skupnosti. Podatki so bili zbrani s strukturiranim vprašalnikom in analizirani z opisno statistiko. Pred raziskavo je bila izvedena pilotna študija, ki je potrdila ustreznost vprašalnika. Anketiranje je bilo anonimno in prostovoljno, pri čemer je bila zagotovljena pomoč pri izpolnjevanju. Rezultati: Rezultati so pokazali, da 67 % anketiranih meni, da pozna znake in simptome arterijske hipertenzije ter dejavnike tveganja. Več kot 69 % anketiranih si krvni tlak meri vsak dan, kar kaže na visoko stopnjo samokontrole. Znanje o nefarmakoloških ukrepih je bilo večinoma dobro, glavni vir informacij pa so zdravstveni delavci. Razprava: Rezultati poudarjajo pomembnost zdravstvene vzgoje in vloge medicinskih sester pri izboljšanju ozaveščenosti in samostojnosti starejših bolnikov. Priporočljivo je nadaljnje razvijanje ciljno usmerjenih izobraževalnih programov, ki bodo povečali zdravstveno pismenost starejših oseb.
Ključne besede: arterijska hipertenzija, merjenje krvnega tlaka, starejši ljudje, zdravljenje krvnega tlaka, vloga medicinske sestre
Objavljeno v ReVIS: 13.07.2026; Ogledov: 804; Prenosov: 102
 Celotno besedilo (3,31 MB) |
2. Preprečevanje bolnišničnih okužb pri pacientu z arterijsko hipertenzijoKlementina Kumer, 2026, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Bolnišnične okužbe (BO) predstavljajo pomemben problem vsakega zdravstvenega sistema, pri čemer v Sloveniji opažamo njihov porast. Pacient z arterijsko hipertenzijo (AH) je zaradi dolgotrajnega poteka bolezni, pogostejših hospitalizacij ter potrebe po invazivnih postopkih, kot so urinska kateterizacija, vstavitev intravenskih kanalov in zdravljenje s kisikom, bolj izpostavljen tveganju za nastanek BO. Medicinske sestre imajo ključno vlogo pri preprečevanju BO pri pacientu z AH, pri čemer so temeljni ukrepi naslednji: higiena rok po pravilu petih trenutkov za higieno rok, uporaba osebne varovalne opreme, delo po strokovnih smernicah ter razkuževanje pacientove okolice in medicinskih pripomočkov. Merjenje krvnega tlaka je rutinski postopek, ki lahko predstavlja dodaten dejavnik tveganja za prenos BO. Namen diplomskega dela z empiričnim delom je raziskati preprečevanje BO pri pacientih z arterijsko hipertenzijo.
Metoda: Raziskava je bila kvantitativna in deskriptivna ter izvedena z anonimnim spletnim anketiranjem po principu snežne kepe. Anketni vprašalnik je bil pripravljen na podlagi teoretičnih izhodišč in razposlan izvajalcem zdravstvene nege. Vzorec je bil priložnosten in je obsegal 203 v celoti in ustrezno izpolnjenih anket.
Rezultati: Anketiranci so izkazali dobro poznavanje in izvajanje ukrepov za preprečevanje BO pri pacientu z AH. Analiza variance (ANOVA) ni pokazala statistično pomembnih razlik glede na delovno dobo, delovno mesto ali izobrazbo (p > 0,05). Pearsonova korelacijska analiza je pokazala statistično značilno zmerno močno pozitivno povezanost med samooceno usposobljenosti in izvajanjem ukrepov (r = 0,536; p < 0,001). Kot najbolj pomembni oviri pri preprečevanju BO sta bila izpostavljena pomanjkanje kadra in pomanjkanje časa.
Razprava: Ugotovitve kažejo, da medicinske sestre razpolagajo z ustreznim znanjem in v veliki meri dosledno izvajajo ukrepe za preprečevanje bolnišničnih okužb pri pacientu z arterijsko hipertenzijo ne glede na delovno dobo, izobrazbo ali delovno mesto. Kljub temu se v klinični praksi soočajo z organizacijskimi in tehničnimi omejitvami, predvsem s pomanjkanjem kadra, časovno stisko ter omejitvami pri uporabi merilnikov in manšet za merjenje KT.
Ključne besede: Bolnišnična okužba, arterijska hipertenzija, preprečevanje, ukrepi.
Objavljeno v ReVIS: 02.06.2026; Ogledov: 223; Prenosov: 2
Celotno besedilo (1,44 MB) |
3. Preprečevanje padcev v bolnišnici pri starostnikih z arterijsko hipertenzijoTinka Žibert, 2026, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Padci predstavljajo enega najpogostejših neželenih dogodkov pri starostnikih v bolnišničnem okolju in pomembno vplivajo na njihovo varnost, zdravstveno stanje ter kakovost življenja. Starostniki z arterijsko hipertenzijo so zaradi starostnih sprememb, pridruženih kroničnih bolezni, polifarmacije in vpliva antihipertenzivne terapije še posebej izpostavljeni tveganju za padec. Preprečevanje padcev temelji na pravočasnem prepoznavanju dejavnikov tveganja, sistematičnem ocenjevanju tveganja, izvajanju ustreznih preventivnih ukrepov ter izobraževanju pacientov in njihovih svojcev. Pomembno vlogo pri tem ima medicinska sestra, ki s svojim strokovnim znanjem in kontinuirno prisotnostjo pomembno prispeva k zagotavljanju varnosti hospitaliziranih starostnikov. Namen raziskave je bil preučiti preprečevanje padcev pri starostnikih z arterijsko hipertenzijo v bolnišničnem okolju ter osvetliti vlogo zaposlenih v zdravstveni negi pri tem procesu.
Metoda: Raziskava je temeljila na kvalitativnem raziskovalnem pristopu z uporabo deskriptivne metode. Empirični del je bil izveden s polstrukturiranimi intervjuji. V raziskavi je sodelovalo 20 zaposlenih v zdravstveni negi v bolnišničnem okolju, in sicer 10 diplomiranih medicinskih sester in 10 srednjih medicinskih sester. Zbrani podatki so bili analizirani s kvalitativno vsebinsko analizo.
Rezultati: Intervjuvanci so kot najpogostejše dejavnike tveganja za padce pri starostnikih z arterijsko hipertenzijo navedli ortostatsko hipotenzijo, motnje ravnotežja in hoje, mišično oslabelost, kognitivne motnje ter vpliv antihipertenzivne in druge sočasne terapije. Ocenjevanje tveganja najpogosteje vključuje uporabo standardiziranih ocenjevalnih lestvic, dopolnjenih s klinično presojo. Preventivni ukrepi obsegajo prilagoditve bolnišničnega okolja, nadzor in spremstvo pri gibanju, interdisciplinarno sodelovanje ter izobraževanje pacientov in njihovih svojcev.
Razprava: Ugotovitve kažejo, da zaposleni v zdravstveni negi dobro prepoznavajo dejavnike tveganja za padce in v klinični praksi izvajajo preventivne ukrepe, ki so v veliki meri skladni s strokovnimi priporočili. Kljub temu se pri njihovem izvajanju pojavljajo organizacijske in kadrovske omejitve, ki lahko vplivajo na doslednost preventive. Izobraževanje pacientov in njihovih svojcev je prepoznano kot pomemben del preprečevanja padcev, vendar je v praksi pogosto časovno omejeno. Vloga medicinske sestre se je izkazala kot ključna pri zagotavljanju varnosti starostnikov z arterijsko hipertenzijo v bolnišničnem okolju.
Ključne besede: padec, starostnik, arterijska hipertenzija, medicinska sestra, bolnišnično okolje.
Objavljeno v ReVIS: 02.06.2026; Ogledov: 210; Prenosov: 2
Celotno besedilo (1,17 MB) |
4. CELOSTNA OBRAVNAVA PACIENTA Z ARTERIJSKO HIPERTENZIJOFahrudin Karajić, 2025, diplomsko delo Opis: POVZETEK
Teoretična izhodišča: Arterijska hipertenzija predstavlja pomembno zdravstveno stanje, ki se pogosto kaže brez očitnih simptomov, zato ima naziv tiha ubijalka. Povišan krvni tlak v sodobnem svetu predstavlja resen zdravstveni problem s potencialno hudimi zapleti – bolezni srca, možganska kap in ledvične bolezni. Namen raziskave je raziskati celostno obravnavo pacienta z arterijsko hipertenzijo.
Metode: Uporabili smo kvalitativni raziskovalni pristop in deskriptivno metodo dela. Za potrebe empiričnega dela so bili zbrani, analizirani in sintetizirani primarni in sekundarni viri. Primarni podatki za analizo so bili pridobljeni s tehniko intervjuvanja. Vir podatkov pa je bil tudi pregled strokovne in znanstvene literature, pridobljene s pomočjo podatkovnih baz COBISS, Cochrane, PubMed, Google Učenjak, DKUM, ScienceDirect in CINAHL.
Rezultati: Različne stopnje hipertenzije se klasificirajo glede na odčitke krvnega tlaka, kar zahteva natančno diagnozo in redno spremljanje tako doma kot s strani strokovnjaka. Dejavniki tveganja za razvoj hipertenzije so razdeljeni na nespremenljive, kot sta starost in družinska anamneza, ter spremenljive, ki vključujejo debelost, prehrano, telesno aktivnost in stres. Neobvladovana hipertenzija, ki ni strokovno zdravljena, lahko privede do resnih zapletov, zaradi česar je nujno, da se jo obravnava kot resno bolezen. Zdravljenje temelji tako na spremenjenem življenjskem slogu kot na farmakoloških pristopih, kar pa je odvisno od resnosti in stanja posameznika.
Razprava: Uspešno obvladovanje hipertenzije na nivoju strokovnega tima zahteva multidisciplinarni pristop, pri čemer imajo medicinske sestre ključno vlogo pri izobraževanju pacienta, spremljanju njegovega zdravstvenega stanja in spodbujanju zdravega življenjskega sloga. Njihova vloga poleg tega vključuje tudi podporo pri izgubi telesne teže, uporabi prehranskih smernic in obvladovanju stranskih učinkov zdravil, če se ti pojavijo. Skozi individualizirane načrte oskrbe in sodelovanje z drugimi strokovnjaki lahko medicinske sestre pomagajo pri optimizaciji zdravljenja in izboljšanju kakovosti življenja bolnikov s hipertenzijo.
Ključne besede: Ključne besede: pacient, celostna obravnava, arterijska hipertenzija, krvni tlak.
Objavljeno v ReVIS: 13.03.2025; Ogledov: 1691; Prenosov: 31
Celotno besedilo (1,18 MB) |
