1. Učinki terapije z laserjem na lajšanje bolečine pri gonartrozi – pregled literature : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaAndrej Majnik, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Gonartroza je kronična nevnetna revmatska bolezen kolena, prisotna predvsem pri starejši populaciji. Je počasi potekajoča bolezen sklepnega hrustanca, za katero ne poznamo oblike zdravljenja, ki bi upočasnila napredovanje bolezni. Za zdravljenje simptomov, kot so bolečina, otekanje, zmanjšana gibljivost in izguba funkcije, se lahko uporablja terapija z laserjem nizke intenzitete. Namen diplomskega dela je na podlagi preučene strokovne in znanstvene literature ugotoviti, kakšne učinke ima terapija z laserjem na lajšanje bolečine pri pacientih z gonartrozo. Metode: V empiričnem delu je bila uporabljena kvalitativna metoda. Za pisanje empiričnega dela je iskanje literature potekalo v podatkovnih bazah PubMed, Google Scholar, ScienceDirect in Scopus. Članki so bili poiskani na podlagi ključnih besed »laser therapy«, »LLLT«, »low-level laser therapy«, »pain«, »knee osteoarthritis« in »gonarthrosis«, povezanimi z Boolovimi operaterji AND in OR. V pregled literature je bila vključena literatura, objavljena leta 2015 ali kasneje, v slovenskem ali angleškem jeziku, ki preučuje učinke terapije z nizko energetskim laserjem na lajšanje bolečine pri gonartrozi. Rezultati: V končno analizo je bilo vključenih 9 raziskav. V vseh se je terapija z laserjem nizke intenzitete izkazala za statistično značilno učinkovito metodo lajšanja bolečine in izboljšanja funkcije pri pacientih z gonartrozo. Razprava: Terapija z laserjem nizke intenzitete se je izkazala za učinkovito metodo lajšanja bolečine in izboljšanja funkcije pri pacientih z gonartrozo, vendar se uporabljeni parametri terapij precej razlikujejo. Primerjava rezultatov med raziskavami je zato otežena. Potrebne so nadaljnje raziskave, ki bi primerjale učinke različnih nastavitev, da bi se določili optimalni protokoli za doseganje najboljših rezultatov pri tej populaciji. Ključne besede: terapija z laserjem, bolečina, artroza, kolenski sklep Objavljeno v ReVIS: 24.10.2025; Ogledov: 128; Prenosov: 8
Celotno besedilo (1,69 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Analiza protokolov kinezioterapije pri konzervativnem zdravljenju degenerativnih sprememb kolenskega sklepa pri starejših : pregled literatureMaj Slobodnjak, 2024, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Zaradi staranja prebivalstva so degenerativne spremembe kolenskega sklepa vse bolj prisotne. Najpogosteje se pojavlja osteoartritis in poškodbe meniskov kolenskega sklepa. Na voljo je veliko različnih intervencij. Med najbolj učinkovite sodi terapija z vadbo, ki lahko pacientu povrne samostojnost in funkcionalnost. Namen: S pregledom izbrane literature na temo analize protokolov kinezioterapije pri starejših želimo ugotoviti najbolj učinkovite tehnike za izboljšanje funkcije kolenskega sklepa. Metoda: Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah Google Scholar, PubMed in ProQuest. Iskali smo članke od leta 2014 do 2024, ki so ustrezali vključitvenim kriterijem. Pridobljene podatke smo kvalitativno obdelali. Rezultati: V analizo je bilo vključenih 14 člankov, ki so ustrezali vsem kriterijem in so bili vsebinsko povezani s področjem raziskovanja. Spoznali smo, da obstajajo različni protokoli vadbe, a v večini prevladuje vadba za moč. Razprava: Protokoli vadbe se razlikujejo, vendar kažejo dobre rezultate. Vadba za moč prinaša najboljše rezultate, primerna pa je tudi vadba v vodi, aerobna vadba, vadba za gibljivost, propriocepcija in vadba za ravnotežje. Ključne besede: degenerativne bolezni kolen, kinezioterapija, starejši, vadba, artroza kolen, gonartroza Objavljeno v ReVIS: 18.12.2024; Ogledov: 786; Prenosov: 14
Celotno besedilo (966,07 KB) |
3. Primerjava pospešene in klasične metode rehabilitacije po totalni endoprotezi kolkaAndrej Potrata, 2021, diplomsko delo Opis: Težave s kolki s staranjem prebivalstva naraščajo in potrebe po menjavi kolka se vsako leto povečujejo in bodo po predvidevanjih še naraščale, zato je potrebno najti način, da bomo tem potrebam zadostili. Z uvedbo pospešene rehabilitacije v ortopedijo, se je skrajšal čas bivanja v bolnišnici in pacienti so bili hitreje samostojni pri opravljanju vsakodnevnih aktivnosti. Pokazal se je pozitiven učinek predoperativne vadbe in psihične priprave pacienta na operacijo in potek rehabilitacije. Predoperativna vadba lahko tudi ortopedu da globlji vpogled v stanje pacienta in pomembne informacije za fizioterapevta. Po operativnem posegu je potrebno pacienta čim prej postaviti na noge, če to dopušča njegovo stanje. Naloga fizioterapevta je, da oceni stanje pacienta in na podlagi le-tega izdela načrt rehabilitacije. Pacient potrebuje v začetni fazi stalen nadzor nad izvedbo vaj; pozno fazo rehabilitacijo lahko izvaja samostojno. Rehabilitacija poteka približno eno leto in pacienti so v večini primerov z njo zadovoljni, čeprav so študije pokazale, da le v redkih primerih dosežejo polno gibljivost v kolku. Fizioterapevtska obravnava pacienta po TEP kolka je zelo različna po državah in ustanovah. V uporabi je veliko metod in tehnik, ki pa niso nujno znanstveno potrjene in preverjene; vprašljiva je tudi njihova učinkovitost. Iz pregledanih raziskav lahko zaključimo, da je učinkovita predoperativna vadba in edukacija, ki pa mora biti organizirana več kot le dan pred operacijo. Takoj po operaciji se priporoča vadbo za moč in gibljivost, vadbo v bazenu in na sobnem kolesu ter učenje pravilne hoje, v pozni fazi rehabilitaciji pa funkcionalne vaje. Za učinkovitejši pristop k pacientom po TEP kolka je potrebno opraviti dodatne raziskave, ki bodo potrdile ali ovrgle dosedanja priporočila. Ključne besede: Fizioterapija, rehabilitacija, artroza, totalna endoproteza, kolk Objavljeno v ReVIS: 30.09.2021; Ogledov: 3539; Prenosov: 139
Celotno besedilo (1,39 MB) |
4. NOVOSTI PRI REHABILITACIJI PO VSTAVITVI TOTALNE ENDOPROTEZE KOLENASabina Janežič, 2021, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo raziskovali klinično pot zdravljenja po vstavitvi totalne endoproteze kolena ter ugotavljali moderne smernice in trende v rehabilitaciji. Cilj diplomskega dela je bil ugotoviti, ali kirurgija TEP s pospešenim okrevanjem da primerljive ali boljše rezultate kot klasičen potek zdravljenja.
V ta namen smo si zastavili raziskovalno vprašanje, ali koncept kirurgije s pospešenim okrevanjem prispeva k izboljšanju rehabilitacije, in potrdili hipotezo, da s predoperativno pripravo in zgodnjo mobilizacijo pacienta vplivamo na boljši potek rehabilitacije. Raziskavo smo v kvalitativnem delu opisali z domačimi in tujimi viri. Na Ortopedski kliniki v Ljubljani smo spremljali pacienta v vseh fazah rehabilitacije in poročali o končnih ugotovitvah. Opisali smo klinični potek zdravljenja pacienta, ki smo ga po operaciji TEP kolena zdravili po klasični metodi, in pacienta, ki smo ga zdravili po konceptu kirurgije s pospešenim okrevanjem.
KSPO omogoča zmanjševanje predoperativnih in pooperativnih zapletov ter stopnje bolečine in skrajševanje ležalne dobe po operativnem posegu. Možnosti optimizacije pa so se pokazale na različnih področjih predoperativne in pooperativne obravnave pacienta (Larsen, 2008).
Glede na pridobljene podatke iz literature in ob spremljanju kliničnega primera smo ugotovili, da KSPO omogoča hitrejšo rehabilitacijo in daje primerljive ali celo boljše končne rezultate zdravljenja. To omogoča usklajeno sodelovanje večdisciplinarne ekipe in je rezultat izboljšav v operativnih tehnikah protibolečinske terapije, usmerjene fizioterapije in boljše informiranosti pacienta. Če je pacient dobro informiran o poteku rehabilitacije in je predvsem z vidika fizioterapevtske obravnave predhodno primerno pripravljen v smislu naučenih vaj in čim boljše fizične pripravljenosti, lahko pričakujemo hitrejše okrevanje in povečano zadovoljstvo pacienta samega z rezultatom rehabilitacije. Ključne besede: artroza, totalna kolenska endoproteza, rehabilitacija kolena, hitro okrevanje, predoperativna priprava, kirurgija s pospešenim okrevanjem Objavljeno v ReVIS: 03.03.2021; Ogledov: 6239; Prenosov: 379
Celotno besedilo (752,19 KB) |
5. Z dokazi podprta fizioterapija po vstavitvi totalne endoproteze kolkaMatija Cehnar, 2020, diplomsko delo Opis: Vključitev predoperativne rehabilitacije, ki vsebuje predoperativno vadbo in edukacijo pacienta, ima velik pomen v rehabilitaciji. Ob nadzoru fizioterapevta pacient pridobi potrebne informacije, ki mu zelo pomagajo skozi celoten potek do operativnega posega in med nadaljnjo rehabilitacijo. Raziskave kažejo, da primerna edukacija pacienta zmanjšuje občutek anksioznosti in pojav nerealnih pričakovanj, ki lahko zavedejo pacienta, kar lahko privede do padca volje in motivacije med rehabilitacijskim procesom. Predoperativna vadba poskrbi za boljšo psihofizično kondicijo pacienta pred operativnim posegom, pozitivno vpliva na celoten mišično-skeletni sistem in zagotovi boljše predispozicije za pričetek zgodnje rehabilitacije. Zelo pomembna je tudi takojšna postoperativna rehabilitacija. Proces rehabilitacije kolka po vstavitvi TEP je dolgotrajen postopek, ki lahko traja tudi več kot leto dni. Funkcija kolka se izboljša, vendar v večini primerov ne doseže optimalnih ali normativnih vrednosti, predvsem gibljivost kolka ostane rahlo omejena. Kljub temu večina pacientov doseže mnogo boljše rezultate kot pred operativnim posegom, postanejo bolj samostojni, imajo manj bolečin, kar se odraža v dvigu kakovosti njihovega življenja. Zaradi konstantnega naraščanja števila operativnih posegov z vstavitvijo TEP kolka je potrebno, da z različnimi tehnikami vzdržujemo nivo kakovosti rehabilitacije. To najlažje dosežemo z individualnim pristopom, nenehnim izobraževanjem fizioterapevtov in ostalih zdravstvenih delavcev ter multidisciplinarnim pristopom različnih zdravstvenih delavcev in ustanov. Ključne besede: Totalna endoproteza kolka, artroza kolka, rehabilitacija pacienta, staranje. Objavljeno v ReVIS: 07.07.2020; Ogledov: 5440; Prenosov: 404
Celotno besedilo (839,74 KB) |