1. Umetna inteligenca in pravna odgovornost : odgovornost v avtonomnih sistemihAndrej Prosen, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava enega osrednjih izzivov sodobnega prava: določanje pravne odgovornosti za škodo, ki jo povzročajo avtonomni sistemi in umetna inteligenca (UI). Zaradi sposobnosti učenja, samostojnega odločanja in nepredvidljivosti teh sistemov se tradicionalni pravni instituti, kot sta krivda in vzročna zveza, pogosto izkažejo za neustrezne. Namen raziskave je bil analizirati te izzive, opredeliti vlogo ključnih deležnikov (razvijalcev, proizvajalcev in uporabnikov), ovrednotiti možnost podelitve pravne subjektivitete UI ter primerjati regulativne pristope EU, ZDA in Kitajske. Uporabljene so bile deskriptivna, primerjalna in metoda sinteze, ki so omogočile poglobljeno razumevanje pravnih in tehničnih vidikov delovanja UI. Ključna ugotovitev je, da pravni sistemi trenutno večinoma le delno prilagajajo obstoječe režime (npr. odškodninsko pravo in odgovornost za proizvod z napako), kar pogosto ne zadošča za učinkovito obravnavo novih tveganj. Primerjalna analiza je pokazala, da EU z Aktom o umetni inteligenci vzpostavlja proaktiven model, medtem ko ZDA sledijo sektorskemu in tržno usmerjenemu pristopu, Kitajska pa vzpostavlja centraliziran model z močnim poudarkom na nadzoru. Glede subjektivitete UI smo ugotovili, da bi pravno-fikcijska ureditev ustvarila resne pravne in etične težave, zlasti nevarnost »odgovornostnega vakuuma«. Ključni prispevek naloge je v sintezi tehničnih in pravnih razsežnosti ter v opozorilu, da mora odgovornost za UI ostati vezana na človeka. Ugotovitve so uporabne za zakonodajalce, razvijalce in pravno stroko, pri čemer omejitev raziskave predstavlja hitro spreminjajoča se narava področja, ki zahteva nadaljnje spremljanje in nadgradnjo pravnih okvirov.
Ključne besede: umetna inteligenca, pravna odgovornost, avtonomni sistemi, pravna subjektiviteta, Akt o umetni inteligenci, regulacija umetne inteligence
Objavljeno v ReVIS: 27.03.2026; Ogledov: 187; Prenosov: 6
 Celotno besedilo (1,65 MB) |
2. Mednarodna pristanišča kot dejavniki razvoja regij : magistrsko deloNina Ribarič, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu so obravnavana mednarodna pristanišča kot dejavnik razvoja regij, kar je predmet lokacijske teorije oziroma ekonomske geografije. Postavljeni sta dve hipotezi. Prva hipoteza se glasi: Mednarodna pristanišča so odločilni dejavniki razvoja regij. Analiza je pokazala, da mednarodna pristanišča, kot so Rotterdam, Antwerpen - Brugge in Hamburg, pomembno vplivajo na razvoj regij, v katerih se nahajajo. Ugotovljeno je bilo, da pristanišča niso pomembna le za pomorsko trgovino, temveč tudi za širši razvoj gospodarskih dejavnosti, vključno z logistiko, skladiščenjem in transportom. Raziskava je potrdila, da so pristanišča ključna za gospodarski razvoj regij, saj prispevajo k razvoju omrežij in dejavnosti v svojem zaledju. Lokacija pristanišč je pogosto določena z geografskimi dejavniki, kar pomeni, da so velika mednarodna pristanišča redka naravna dobrina, podobna drugim naravnim virom. Druga hipoteza pa se glasi: Koprsko pristanišče je pomembno za nacionalne interese in suverenost Slovenije. Analiza je potrdila, da ima koprsko pristanišče ključen pomen za nacionalne interese Republike Slovenije in njen razvoj. Ugotovljeno je bilo, da koprsko pristanišče zagotavlja pomembne gospodarske koristi regiji, v kateri se nahaja, ter za zaledje in druge dele Slovenije. Kljub temu pa obstajajo omejitve glede prihodnjega povečanja pretovora zaradi prostorskih omejitev. Primerjava z drugimi pristanišči v regiji (Trst, Reka, Benetke) je pokazala, da Koper skupaj s Trstom pokriva specifična tržišča, medtem ko Reka in Benetke nista neposredna konkurenta. Kljub konkurenčnemu okolju je koprsko pristanišče ključno za slovensko suverenost in razvoj, saj omogoča Sloveniji status pomorske države.
Ključne besede: ekonomska geografija, lokacijska teorija, Luka Koper, avtonomni sistemi, mednarodna pristanišča, pomorska trgovina, regije, transportne poti, vplivno območje, zaledje
Objavljeno v ReVIS: 26.02.2025; Ogledov: 1845; Prenosov: 11
Celotno besedilo (4,66 MB) |
3. Pravni vidiki podelitve pravne subjektivitete robotski avtomatizaciji procesov : magistrsko deloNataša Vehar, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu se proučujejo pravni vidiki podelitve pravne subjektivitete robotski avtomatizaciji procesov (RPA) in njen vpliv na pravni okvir. Raziskava je pokazala, da RPA ni povsem nova tehnologija, vendar je njena širša uporaba še vedno v začetni fazi implementacije, kar nakazuje velik neizkoriščen potencial. Tehnologija omogoča avtomatizacijo ponavljajočih se in predvidljivih nalog, pri čemer je delovanje RPA predvidljivo in zanesljivo, kar omogoča jasno določitev odgovornosti. Analiza nacionalnih zakonodaj je pokazala, da trenutni pravni okviri že zajemajo RPA in omogočajo učinkovito urejanje odgovornosti, kar zagotavlja pravno varnost za uporabnike in razvijalce. Ugotovljeno je bilo tudi, da RPA ostaja nišna tehnologija, zato trenutna zakonodaja zadostno pokriva to področje brez potrebe po dodatni regulaciji. Vendar pa je hiter tehnološki razvoj umetne inteligence, ki vse bolj prevzema funkcije RPA oziroma jo bistveno nadgrajuje, pokazal potrebo po prilagoditvi pravnega okvira, da bi se ohranile temeljne pravice in svoboščine ter da bi se preprečilo škodljivo delovanje tehnologij. V Evropski uniji Akt o umetni inteligenci predstavlja pomemben korak k celoviti regulaciji umetne inteligence in posredno tudi RPA. Kljub tem premikom pa trenutne razprave niso usmerjene v podeljevanje pravne subjektivitete RPA ali sistemom umetne inteligence, saj bi to prineslo številne pravne in etične izzive. Na podlagi ugotovitev lahko zaključimo, da trenutni pravni okvir ustrezno ureja RPA, vendar bo zaradi hitrega razvoja umetne inteligence potrebno nadaljnje prilagajanje zakonodaje, da bo ta sledila tehnološkemu napredku in zagotavljala zaščito temeljnih pravic.
Ključne besede: pravna subjektiviteta, robotska avtomatizacija procesov, umetna inteligenca, avtonomni sistemi, Akt o umetni inteligenci EU, pravna odgovornost
Objavljeno v ReVIS: 26.02.2025; Ogledov: 1224; Prenosov: 24
Celotno besedilo (838,21 KB) |
4. |
5. |
