Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Ključne besede: klasična masaža hrbta, bolečina v vratu in ramenih
Objavljeno v ReVIS: 25.03.2026; Ogledov: 194; Prenosov: 4
Celotno besedilo (1,15 MB)

Opis: Skakalno koleno ali patelarna tendinopatija je pogosta preobremenitvena poškodba iztegovalnega mehanizma kolena, ki se pojavlja predvsem pri športnikih, katerih dejavnosti vključujejo pogoste skoke, pospeševanja in hitre spremembe smeri. Za poškodbo je značilna lokalizirana bolečina na spodnjem polu pogačice, ki se povečuje ob mehanski obremenitvi in pogosto omejuje športno dejavnost. Patološki proces temelji na neravnovesju med degenerativnimi in regenerativnimi spremembami v patelarnem ligamentu, pri čemer ne gre za klasično vnetje, temveč za degenerativne spremembe tetivnega tkiva. Diagnostika skakalnega kolena vključuje temeljit klinični pregled z anamnezo, palpacijo, funkcionalnimi testi ter po potrebi slikovno diagnostiko, s katero se potrdi obseg strukturnih sprememb tetive. Za uspešno zdravljenje je ključnega pomena pravočasna prepoznava simptomov in natančna opredelitev stopnje poškodbe. Cilj diplomskega dela je bil s pregledom znanstvene in strokovne literature oceniti učinkovitost različnih fizioterapevtskih pristopov ter oblikovati priporočila za optimalno rehabilitacijo skakalnega kolena. Analiza petnajstih raziskav, objavljenih med letoma 2015 in 2025, je pokazala, da je progresivna in individualno prilagojena vadba najpomembnejši dejavnik pri zmanjšanju bolečine in ponovni vzpostavitvi funkcionalnosti. Učinkovite oblike vadbe vključujejo ekscentrično vadbo, vadbo z visoko obremenitvijo in počasnim tempom ter postopno povečanje mehanske obremenitve tetive. Dopolnilne metode, kot so suho iglanje, perkutana elektroliza in terapija z ESWT, se lahko uporabljajo kot podporni del rehabilitacije, vendar same po sebi ne zagotavljajo dolgoročnih rezultatov. Ključni elementi uspešne obravnave so postopno obremenjevanje, pravilno doziran trening, edukacija pacienta ter postopno vračanje v športno aktivnost. Celostno zasnovan fizioterapevtski pristop tako omogoča učinkovito rehabilitacijo, zmanjšuje tveganje za ponovne poškodbe in spodbuja varno vrnitev športnika v trenažni proces.
Ključne besede: Skakalno koleno, patelarna tendinopatija, fizioterapija, obravnava, bolečina v sprednjem delu kolena
Objavljeno v ReVIS: 03.03.2026; Ogledov: 326; Prenosov: 18
Celotno besedilo (747,59 KB)

Opis: Teoretična izhodišča: Miofascialne prožilne točke (MPT) so pogost vzrok mišično-skeletne bolečine, zlasti v zgornjem delu m. trapezius. Njihovo zdravljenje vključuje širok spekter terapevtskih pristopov, od manualnih tehnik do invazivnih procedur. Namen tega pregleda literature je bil ovrednotiti učinkovitost različnih terapij MPT na tem področju. Metoda: Uporabljena je bila metoda sistematičnega pregleda literature. Iskanje po ključnih besedah “myofascial trigger points”, “upper trapezius myalgia”, “upper trapezius” in “trigger point therapy" je bilo izvedeno v elektronskih podatkovnih bazah Google Scholar, ScienceDirect, PubMed, ProQuest, Scopus, PEDro za obdobje 2009–2024. Vključene so bile randomizirane kontrolirane raziskave v angleškem jeziku. Rezultati: V končno analizo je bilo vključenih 10 raziskav. Rezultati kažejo, da različne terapije (manualne tehnike, suho iglanje, elektroterapija) statistično zmanjšajo bolečino in izboljšajo funkcionalno stanje v kratkoročnem obdobju. Vendar med njimi ni bilo ugotovljenih bistvenih razlik v učinkovitosti. Razprava: Kljub dokazom o učinkovitosti številnih terapij pregled izpostavlja pomanjkanje standardiziranih diagnostičnih protokolov in objektivnih merilnih instrumentov. Pomanjkljivost je tudi odsotnost merjenja biomehanskih parametrov, kot je mišična togost. Prihodnje raziskave bi se morale osredotočiti na razvoj objektivnejših diagnostičnih meril in dolgoročno spremljanje učinkov.
Ključne besede: miofascialne prožilne točke, zgornji del m. trapezius, mialgija, terapija, bolečina, pregled literature
Objavljeno v ReVIS: 11.12.2025; Ogledov: 528; Prenosov: 9
Celotno besedilo (2,09 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Izhodišča: Kronična bolečina v vratu je pogosta težava mišično-kostnega sistema, ki vpliva na kakovost življenja in funkcionalnost posameznikov, ki imajo diagnosticirano takšno stanje. V Sloveniji je prav bolečina v vratu eden od najpogostejših vzrokov za obisk zdravnika družinske medicine. Pri obravnavi bolečine v vratu se uporabljajo različni terapevtski pristopi. Pomembno je, da so fizioterapevti, ki obravnavajo ta stanja, seznanjeni z učinkovitostjo posameznih fizioterapevtskih pristopov pri obravnavi. Metode: V raziskavo je vključenih 60 udeležencev s kronično bolečino v vratu, razdeljenih v dve skupini. V skupini A fizioterapevtska obravnava obsega visoko intenzivno laser terapijo in terapevtske vaje, v skupini B pa so udeleženci fizioterapevtsko obravnavani le s terapevtskimi vajami. Za merjenje učinkovitosti obeh fizioterapevtskih pristopov so uporabljeni standardizirani vprašalniki, s katerimi so ocenjeni rezultati funkcionalnosti in bolečine v vratu (Bournemouthov vprašalnik o bolečini v vratu in Indeks zmanjšane zmožnosti zaradi bolečine v vratu), algometer za merjenje bolečinskega praga in digitalni goniometer za oceno gibljivosti. Meritve so izvedene pred terapijo, po desetih terapijah in en mesec po zaključku terapije. Podatki so analizirani s pomočjo programa SPSS ter predstavljeni s pomočjo tabel in grafikonov. Rezultati: Rezultati raziskave pokažejo, da udeleženci obeh skupin zaradi fizioterapevtske obravnave dosežejo statistično pomembno izboljšanje začetnega stanja (p < 0.001). Uporabljena metoda fizioterapevtske obravnave na končni rezultat nima statistično pomembnega vpliva (p > 0.05), čeprav so rezultati meritev splošnega počutja in funkcionalnosti zaradi bolečine v vratu pri udeležencih skupine A boljši od rezultatov udeležencev skupine B. Skupni rezultat meritev splošnega počutja in funkcionalnosti, ki je izražen v povprečju meritev (Bournemouthov vprašalnik o bolečini v vratu, Indeks zmanjšane zmožnosti zaradi bolečine v vratu, bolečinski prag, merjen z algometrom, in ocena gibljivosti, merjena z digitalnim goniometrom), pokaže, da se je skupni rezultat po desetih terapijah v skupini A izboljšal za 45,19 % in v skupini B za 41,13 %. En mesec po zaključku terapij je skupni rezultat v primerjavi z začetnim stanjem v skupini A izboljšan za 59,66 % in v skupini B za 54,06 %, s tem da so rezultati skupine A v primerjavi s skupino B en mesec po zaključku terapij kljub slabšemu izhodišču boljši za 10,36 %. Razprava: Čeprav oba fizioterapevtska pristopa, uporabljena v naši raziskavi, pokažeta statistično značilne izboljšave izidov terapije skozi čas (p < 0.001), raziskava ne pokaže statistično značilne razlike med obema skupinama (p > 0.05) glede uporabljene fizioterapevtske metode. Obe metodi sta učinkoviti pri zdravljenju kronične bolečine v vratu, uporaba laserja pa klinično prispeva k hitrejšemu izboljšanju. Rezultati raziskave pokažejo, da je med skupinama klinično pomembna razlika, saj je splošno počutje skupine A v primerjavi s splošnim počutjem skupine B po desetih terapijah boljše za 7,39 % in en mesec po terapiji za 10,36 %. Nadaljnje raziskave na večjih vzorcih in daljšem časovnem okviru so priporočene za potrditev statistične značilnosti razlik.
Ključne besede: kronična bolečina v vratu, visoko intenzivna laser terapija, fizioterapija, fizioterapevtske vaje
Objavljeno v ReVIS: 13.11.2025; Ogledov: 772; Prenosov: 17
Celotno besedilo (2,45 MB)

Opis: Teoretična izhodišča: Fibromialgija spada med eno najpogostejših revmatičnih bolezni, za katero je značilna razširjena kronična bolečina. Čeprav še vedno ni dovolj raziskano področje, jo spremljajo poleg mišičnih simptomov tudi nevrološki, prebavni in urogenitalni simptomi, kar vpliva na zmanjšanje kvalitete življenja teh ljudi. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, kako pogosto se pojavlja miofascialni bolečinski sindrom pri bolnikih s fibormialgijo, katere fizioterapevtske metode in tehnike so najpogosteje uporabljene z namenom zmanjšanja bolečine in izboljšanje kvalitete življenja ter ugotoviti učinkovitost fizioterapevtskih metod in tehnik za zmanjšanje simptomov miofascialnega bolečinskega sindroma pri fibromialgiji. Metode: Empirični del diplomskega dela temelji na kvalitativni raziskavi. Uporabili smo metode kompilacije, deskripcije, komparacije, analize in sinteze. Skupno število izbranih raziskav smo predstavili s pomočjo PRISMA diagrama. Kakovost člankov smo ocenili s pomočjo PEDro lestvice. Na osnovi raziskovalnih vprašanj smo raziskave analizirali in jih razvrstili v tabelo kategorij in kod. Rezultati: Po natančni analizi strokovne in znanstvene literature so rezultati pokazali, da se MBS pogosto pojavlja pri bolnikih s SFM, kar dodatno oteži postavitev diagnoze in obravnavo. Raziskave potrjujejo učinkovitost različnih fizioterapevtskih pristopov, kot so miofascialne tehnike, vadba, hidroterapija, ultrazvočna terapija in LLLT pri zmanjšanju bolečine, izboljšanju gibljivosti in kvaliteti življenja. Razprava: Za uspešno zdravljenje FSM je nujna celostna obravnava, ki združuje kombinacijo različnih fizioterapevtskih metod. Individualizacija terapij glede na specifične simptome posameznika je ključnega pomena za zmanjšanje bolečine in izboljšanje kvalitete življenja.
Ključne besede: miofascialni bolečinski sindrom, fibromialgija, fizioterapija, kronična bolečina, zdravljenje
Objavljeno v ReVIS: 30.10.2025; Ogledov: 809; Prenosov: 21
Celotno besedilo (1,61 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...