1. Stopnja hallux valgusne deformacije in njena povezanost s kakovostjo življenja žensk srednjih let v SlovenijiKatarina Jovanović, 2025, diplomsko delo Ključne besede: hallux valgus, bunion, bolečina, kakovost življenja, MFPDI, NRS, »instrument« za samoocenjevanje morebitnega nagiba palca, konservativna obravnava hallux valgusa, deformacije
Objavljeno v ReVIS: 26.11.2025; Ogledov: 140; Prenosov: 8
 Celotno besedilo (1,87 MB) |
2. Učinkovitost visoko zmogljivega laserja na zmanjšanje bolečine in izboljšanje gibljivosti pri pacientih s kronično bolečino v vratuAnja Petrič, 2025, magistrsko delo Opis: Izhodišča: Kronična bolečina v vratu je pogosta težava mišično-kostnega sistema, ki vpliva na kakovost življenja in funkcionalnost posameznikov, ki imajo diagnosticirano takšno stanje. V Sloveniji je prav bolečina v vratu eden od najpogostejših vzrokov za obisk zdravnika družinske medicine. Pri obravnavi bolečine v vratu se uporabljajo različni terapevtski pristopi. Pomembno je, da so fizioterapevti, ki obravnavajo ta stanja, seznanjeni z učinkovitostjo posameznih fizioterapevtskih pristopov pri obravnavi.
Metode: V raziskavo je vključenih 60 udeležencev s kronično bolečino v vratu, razdeljenih v dve skupini. V skupini A fizioterapevtska obravnava obsega visoko intenzivno laser terapijo in terapevtske vaje, v skupini B pa so udeleženci fizioterapevtsko obravnavani le s terapevtskimi vajami. Za merjenje učinkovitosti obeh fizioterapevtskih pristopov so uporabljeni standardizirani vprašalniki, s katerimi so ocenjeni rezultati funkcionalnosti in bolečine v vratu (Bournemouthov vprašalnik o bolečini v vratu in Indeks zmanjšane zmožnosti zaradi bolečine v vratu), algometer za merjenje bolečinskega praga in digitalni goniometer za oceno gibljivosti. Meritve so izvedene pred terapijo, po desetih terapijah in en mesec po zaključku terapije. Podatki so analizirani s pomočjo programa SPSS ter predstavljeni s pomočjo tabel in grafikonov.
Rezultati: Rezultati raziskave pokažejo, da udeleženci obeh skupin zaradi fizioterapevtske obravnave dosežejo statistično pomembno izboljšanje začetnega stanja (p < 0.001). Uporabljena metoda fizioterapevtske obravnave na končni rezultat nima statistično pomembnega vpliva (p > 0.05), čeprav so rezultati meritev splošnega počutja in funkcionalnosti zaradi bolečine v vratu pri udeležencih skupine A boljši od rezultatov udeležencev skupine B. Skupni rezultat meritev splošnega počutja in funkcionalnosti, ki je izražen v povprečju meritev (Bournemouthov vprašalnik o bolečini v vratu, Indeks zmanjšane zmožnosti zaradi bolečine v vratu, bolečinski prag, merjen z algometrom, in ocena gibljivosti, merjena z digitalnim goniometrom), pokaže, da se je skupni rezultat po desetih terapijah v skupini A izboljšal za 45,19 % in v skupini B za 41,13 %. En mesec po zaključku terapij je skupni rezultat v primerjavi z začetnim stanjem v skupini A izboljšan za 59,66 % in v skupini B za 54,06 %, s tem da so rezultati skupine A v primerjavi s skupino B en mesec po zaključku terapij kljub slabšemu izhodišču boljši za 10,36 %.
Razprava: Čeprav oba fizioterapevtska pristopa, uporabljena v naši raziskavi, pokažeta statistično značilne izboljšave izidov terapije skozi čas (p < 0.001), raziskava ne pokaže statistično značilne razlike med obema skupinama (p > 0.05) glede uporabljene fizioterapevtske metode. Obe metodi sta učinkoviti pri zdravljenju kronične bolečine v vratu, uporaba laserja pa klinično prispeva k hitrejšemu izboljšanju. Rezultati raziskave pokažejo, da je med skupinama klinično pomembna razlika, saj je splošno počutje skupine A v primerjavi s splošnim počutjem skupine B po desetih terapijah boljše za 7,39 % in en mesec po terapiji za 10,36 %. Nadaljnje raziskave na večjih vzorcih in daljšem časovnem okviru so priporočene za potrditev statistične značilnosti razlik.
Ključne besede: kronična bolečina v vratu, visoko intenzivna laser terapija, fizioterapija, fizioterapevtske vaje
Objavljeno v ReVIS: 13.11.2025; Ogledov: 192; Prenosov: 3
Celotno besedilo (2,45 MB) |
3. Paliativna oskrba onkološkega bolnika v zadnjih dneh življenjaTanja Gojić, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Potrebe po paliativni oskrbi onkološkega bolnika iz leta v leto naraščajo, ne samo v tujini, temveč tudi v Sloveniji. Gre za celostno obravnavo bolnikov, ki se osredotoča na lajšanje trpljenja in izboljšanje kakovosti življenja. Glavni cilji paliativne oskrbe so obvladovanje simptomov (bolečina, težave z dihanjem, izguba teka, utrujenost, slabost, bruhanje) ter zagotavljanje fizičnih, psihičnih, socialnih in duhovnih potreb. Ključno vlogo ima tudi medicinska sestra, ki bolnikom nudi udobje, dostojanstvo in podporo. Komunikacija z bolnikom in njegovimi svojci je bistvena za razumevanje njihovih želja, potreb in pričakovanj glede konca življenja. Pomembna je tudi skrb za svojce, ki pogosto potrebujejo podporo pri spopadanju z izgubo in tudi ob času žalovanja. Paliativna oskrba ne pomeni le konca zdravljenja, temveč tudi aktivno podporo pri dostojanstvenem slovesu od življenja. Namen raziskave je bil proučiti paliativno oskrbo onkološkega bolnika v zadnjih dneh življenja.
Metoda: Raziskava je kvalitativne narave. Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela. Za potrebe empiričnega dela so bili zbrani, analizirani in sintetizirani primarni in sekundarni viri. Primarni podatki za analizo so bili pridobljeni s tehniko poglobljenega intervjuja. Raziskava je potekala v mesecu juliju. V intervjuje smo vključili šest oseb.
Rezultati: V raziskavi je sodelovalo šest intervjuvancev, od tega štiri osebe ženskega spola in dve osebi moškega spola. Najmlajša intervjuvanka je bila stara 31 let, najstarejša pa 59 let. Med moškimi je bil najmlajši star 25 let, najstarejši pa 53 let. Vsi intervjuvanci so po izobrazbi diplomirane medicinske sestre oziroma diplomirani zdravstveni tehniki.
Razprava: Vsem intervjuvancem je vloga medicinske sestre v paliativni oskrbi onkološkega bolnika v zadnjih dneh življenja zelo pomembna. Opravljajo identične naloge, kot so lajšanje bolečine ter drugih simptomov. Najpogosteje prepoznajo simptome, kot so bolečina, težave z dihanjem, utrujenost, izguba teka in zaspanost. Poleg fizičnih simptomov prepoznajo tudi psihične simptome, kot so strah, tesnobnost, nemir, vznemirjenost in zmedenost. Simptome najpogosteje obvladujejo z zdravili. Vse potrebe (fizične, psihične, socialne, duhovne) onkološkega bolnika v zadnjih dneh življenja so pomembne in nobena se ne sme zanemariti. Svojci so zelo pogosto vključeni v proces paliativne oskrbe onkološkega bolnika v zadnjih dneh življenja. Nudijo jim podporo, ki vključuje komunikacijo ter redno informiranje bolnikovega zdravstvenega stanja. Večina intervjuvancev ni znala primerjati kakovosti paliativne oskrbe na domu in v zdravstvenih ustanovah. Po njihovem mnenju imajo paliativne oskrbe na domu in v zdravstvenih ustanovah prednosti kot tudi slabosti. Izobraževanja na temo paliativne oskrbe onkološkega bolnika v zadnjih dneh življenja v domu starejših občanov Ljubljana Vič ? Rudnik so redka.
Ključne besede: paliativna oskrba, onkološki bolnik, medicinska sestra, bolečina, umiranje.
Objavljeno v ReVIS: 09.11.2025; Ogledov: 227; Prenosov: 6
Celotno besedilo (1,90 MB) |
4. Fizioterapevtska obravnava miofascialnega bolečinskega sindroma pri fibromialgiji : pregled literatureSara Perkič, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Fibromialgija spada med eno najpogostejših revmatičnih bolezni, za katero je značilna razširjena kronična bolečina. Čeprav še vedno ni dovolj raziskano področje, jo spremljajo poleg mišičnih simptomov tudi nevrološki, prebavni in urogenitalni simptomi, kar vpliva na zmanjšanje kvalitete življenja teh ljudi. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, kako pogosto se pojavlja miofascialni bolečinski sindrom pri bolnikih s fibormialgijo, katere fizioterapevtske metode in tehnike so najpogosteje uporabljene z namenom zmanjšanja bolečine in izboljšanje kvalitete življenja ter ugotoviti učinkovitost fizioterapevtskih metod in tehnik za zmanjšanje simptomov miofascialnega bolečinskega sindroma pri fibromialgiji. Metode: Empirični del diplomskega dela temelji na kvalitativni raziskavi. Uporabili smo metode kompilacije, deskripcije, komparacije, analize in sinteze. Skupno število izbranih raziskav smo predstavili s pomočjo PRISMA diagrama. Kakovost člankov smo ocenili s pomočjo PEDro lestvice. Na osnovi raziskovalnih vprašanj smo raziskave analizirali in jih razvrstili v tabelo kategorij in kod. Rezultati: Po natančni analizi strokovne in znanstvene literature so rezultati pokazali, da se MBS pogosto pojavlja pri bolnikih s SFM, kar dodatno oteži postavitev diagnoze in obravnavo. Raziskave potrjujejo učinkovitost različnih fizioterapevtskih pristopov, kot so miofascialne tehnike, vadba, hidroterapija, ultrazvočna terapija in LLLT pri zmanjšanju bolečine, izboljšanju gibljivosti in kvaliteti življenja. Razprava: Za uspešno zdravljenje FSM je nujna celostna obravnava, ki združuje kombinacijo različnih fizioterapevtskih metod. Individualizacija terapij glede na specifične simptome posameznika je ključnega pomena za zmanjšanje bolečine in izboljšanje kvalitete življenja.
Ključne besede: miofascialni bolečinski sindrom, fibromialgija, fizioterapija, kronična bolečina, zdravljenje
Objavljeno v ReVIS: 30.10.2025; Ogledov: 236; Prenosov: 10
Celotno besedilo (1,61 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Fizioterapevtski pristopi pri fantomski bolečini po amputaciji spodnjega uda – pregled literature : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaTaja Cetin, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Fantomska bolečina je najpogostejši bolečinski pojav po amputaciji uda. Gre za bolečino, ki se pojavlja v manjkajočem delu uda in omejuje posameznikov vsakdan. Ker vključuje mehanizme na različnih ravneh, natančen izvor pa še ni povsem pojasnjen, je njeno učinkovito zdravljenje omejeno. Fizioterapija predstavlja ključen del rehabilitacije, saj omogoča zmanjšanje fantomske bolečine, izboljšanje funkcionalnosti in ponovno vključevanje v vsakdanje aktivnosti. Namen: Raziskati najpogosteje uporabljene in najučinkovitejše fizioterapevtske pristope pri zmanjšanju fantomske bolečine po amputaciji spodnjega uda ter posebej ugotoviti učinek terapije z ogledalom. Metode dela: Metodologija diplomskega dela je kvalitativna. Uporabili smo deskriptivno raziskovalno metodo in metodo kompilacije ter komparacije podatkov. V empirični del diplomskega dela smo vključili devet raziskav, ki so bile izvedene med letoma 2014 in 2024. Raziskave so bile izbrane na podlagi vključitvenih in izključitvenih kriterijev. Za prikaz izbire pregledane literature smo uporabili diagram PRISMA. Rezultati: Ugotovili smo, da se uporabljajo različni fizioterapevtski pristopi pri zdravljenju fantomske bolečine po amputaciji spodnjega uda. Najpogosteje se uporablja terapija z ogledalom, ki je tudi najučinkovitejši pristop, prav tako je učinkovito kombiniranje različnih metod med seboj v primerjavi z zgolj izvajanjem klasične fizioterapije. Ne obstaja točno določen protokol, ki bi pri vsakemu posamezniku enako vplival na zmanjšanje fantomske bolečine. Terapija z ogledalom vpliva na zmanjšanje intenzivnosti fantomske bolečine, njena učinkovitost je dolgoročna z rednim izvajanjem. Razprava: Multimodalen pristop je v primerjavi s samostojnim izvajanjem bolj smiseln in učinkovit pri zdravljenju fantomske bolečine po amputaciji spodnjega uda. Raznolikost parametrov fantomske bolečine pri posameznikih opozarja na individualno prilagoditev protokola zdravljenja in neuspešnost univerzalnega pristopa.
Ključne besede: fantomska bolečina, fizioterapevtski pristopi, terapija z ogledalom, amputacija, spodnji ud
Objavljeno v ReVIS: 30.10.2025; Ogledov: 284; Prenosov: 13
Celotno besedilo (1,39 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Fizioterapevtska obravnava pacientov s stanjem protruzije disca intervertebralis ledvenega segmenta hrbtenice – pregled literature in prikaz primera : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaJan Mark Pečnik, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Bolečine v ledvenem delu hrbtenice predstavljajo enega izmed glavnih javno zdravstvenih problemov 21. stoletja. V povprečju prizadenejo 65–85% svetovnega prebivalstva, medtem, ko sama prevalenca trenda ne kaže nobenih znakov upada. V diplomskem delu smo želeli ugotoviti, kateri fizioterapevtski pristopi so najučinkovitejši pri obravnavi pacientov s protruzijo intervertebralnega diska ledvenega segmenta hrbtenice in predstaviti omenjeno patologijo s pomočjo prikaza primera pacienta. Metode: Uporabljene so bile metode povzemanja, opisovanja, kvalitativne analize dokumentov in komparacije. Diplomsko delo vključuje 7 študij, ki so obravnavale najučinkovitejše fizioterapevtske pristope pri zdravljenju pacientov s protruzijo intervertebralnega diska ledvenega segmenta hrbtenice. V sklopu prikaza primera smo z namenom postavitve fizioterapevtske ocene stanja uporabili ustrezen instrumentarij fizioterapevtskih testov in meritev. Rezultati: Proučevanje literature je pri obravnavi pacientov s protruzijo intervertebralnega diska ledvenega dela hrbtenice pokazalo visoko efektivnost fizioterapevtskih pristopov, kot so izvedba manualnih tehnik, fascialne manipulacije hrbtenice, vadbene terapije stabilizacijskih vaj lumbo-sakralnega predela, ter aplikacije fizikalnih dejavnikov, kot so radialni udarni valovi (rESWT) in visoko intenzivna laserska terapija (HILT). Razprava: Fizioterapevtski program obravnave pacientov s protruzijo intervertebralnega diska ledvenega dela hrbtenice, kljub raznim pristopom, sledi specifičnim smernicam, usmerjenim v zmanjševanje vnetne bolečine, tenzije mehkih tkiv, kompresijske sile medvretenčnih prostorov in zagotavljanje stabilnosti hrbtenice, s katero smo dokazano učinkovito dosegli izboljšanje končne funkcionalnosti in kakovosti življenja pacienta. To smo potrdili s prikazom primera, ki dokazuje učinkovitost kombinacije pristopov individualne obravnave fizioterapije, s katero smo dosegli dokazano izboljšanje.
Ključne besede: fizioterapija, ledveni segment, protruzija intervertebralnega diska, bolečina v križu
Objavljeno v ReVIS: 27.10.2025; Ogledov: 200; Prenosov: 6
Celotno besedilo (2,31 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Učinki fizioterapije pri konzervativnem zdravljenju rizartroze: pregled literature : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaAnže Rataj, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Rizartroza ali osteoartroza karpometakarpalnega sklepa palca (CMC 1) je pogosta degenerativna bolezen, ki najpogosteje prizadene ženske in starejše osebe. Zaradi bolečine, otekanja, zmanjšane gibljivosti in moči sklepa ima pomemben vpliv na vsakodnevno delovanje ter kakovost življenja bolnikov. Kljub razširjenosti obolenja še vedno ni jasno opredeljenih smernic za konzervativno fizioterapevtsko zdravljenje. Metodologija: S sistematičnim pregledom literature smo ugotovili, katere fizioterapevtske metode in tehnike se najpogosteje uporabljajo pri zdravljenju rizartroze, kakšna je učinkovitost pri zmanjševanju bolečine in kakšni so kratkoročni učinki fizioterapije pri konzervativnem zdravljenju. V pregled smo vključili 11 raziskav, objavljenih med letoma 2015 in 2025, ki smo jih poiskali v podatkovnih bazah PubMed, ScienceDirect in Google Scholar. Analizo smo izvedli s kvalitativnim pristopom. Rezultati: Rezultati so pokazali, da se uporablja širok spekter fizioterapevtskih metod, najpogosteje v kombinaciji (vaje, opornice, manualna terapija, zaščita sklepa). Večina raziskav potrjuje pozitiven vpliv teh metod na zmanjšanje bolečine in izboljšanje funkcije, vendar ostaja odprto vprašanje, katera metoda je najučinkovitejša. Razprava: Ugotovili smo, da so kombinirani pristopi običajno učinkovitejši pri zdravljenju rizartroze in postavili nova možna izhodišča za nadaljnja raziskovanja, ki bi lahko vodila k bolj sistematičnemu in jasnejšemu oblikovanju smernic zdravljenja v prihodnosti.
Ključne besede: rizartroza, CMC 1, fizioterapija, bolečina, sistematični pregled, konzervativno zdravljenje
Objavljeno v ReVIS: 24.10.2025; Ogledov: 213; Prenosov: 11
Celotno besedilo (1,33 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Učinki terapije z laserjem na lajšanje bolečine pri gonartrozi – pregled literature : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaAndrej Majnik, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Gonartroza je kronična nevnetna revmatska bolezen kolena, prisotna predvsem pri starejši populaciji. Je počasi potekajoča bolezen sklepnega hrustanca, za katero ne poznamo oblike zdravljenja, ki bi upočasnila napredovanje bolezni. Za zdravljenje simptomov, kot so bolečina, otekanje, zmanjšana gibljivost in izguba funkcije, se lahko uporablja terapija z laserjem nizke intenzitete. Namen diplomskega dela je na podlagi preučene strokovne in znanstvene literature ugotoviti, kakšne učinke ima terapija z laserjem na lajšanje bolečine pri pacientih z gonartrozo. Metode: V empiričnem delu je bila uporabljena kvalitativna metoda. Za pisanje empiričnega dela je iskanje literature potekalo v podatkovnih bazah PubMed, Google Scholar, ScienceDirect in Scopus. Članki so bili poiskani na podlagi ključnih besed »laser therapy«, »LLLT«, »low-level laser therapy«, »pain«, »knee osteoarthritis« in »gonarthrosis«, povezanimi z Boolovimi operaterji AND in OR. V pregled literature je bila vključena literatura, objavljena leta 2015 ali kasneje, v slovenskem ali angleškem jeziku, ki preučuje učinke terapije z nizko energetskim laserjem na lajšanje bolečine pri gonartrozi. Rezultati: V končno analizo je bilo vključenih 9 raziskav. V vseh se je terapija z laserjem nizke intenzitete izkazala za statistično značilno učinkovito metodo lajšanja bolečine in izboljšanja funkcije pri pacientih z gonartrozo. Razprava: Terapija z laserjem nizke intenzitete se je izkazala za učinkovito metodo lajšanja bolečine in izboljšanja funkcije pri pacientih z gonartrozo, vendar se uporabljeni parametri terapij precej razlikujejo. Primerjava rezultatov med raziskavami je zato otežena. Potrebne so nadaljnje raziskave, ki bi primerjale učinke različnih nastavitev, da bi se določili optimalni protokoli za doseganje najboljših rezultatov pri tej populaciji.
Ključne besede: terapija z laserjem, bolečina, artroza, kolenski sklep
Objavljeno v ReVIS: 24.10.2025; Ogledov: 223; Prenosov: 14
Celotno besedilo (1,69 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Zdravstvena nega pacienta z golenjo razjedoAnja Zajc, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Venska golenja razjeda (VGR) je kronična rana na spodnjem delu noge, ki nastane predvsem zaradi kronične venske insuficience in venske hipertenzije. Pojavlja se z bolečino, oteklino, srbenjem, izcedkom in krčnimi venami ter pomembno zmanjšuje kakovost življenja. Diagnoza temelji na anamnezi, oceni dejavnikov tveganja in ultrazvočnem Dopplerju; za razvrstitev se uporabljata Widmer in CEAP (Clinical – Etiology – Anatomy – Pathophysiology) klasifikacija, bolečina pa se ocenjuje z VAS (visual analogue scale) in NRS (numeric rating scale). Nastane zaradi okvare venskih zaklopk, refluksa ali zapore ter oslabele mišične črpalke, kar vodi v vensko hipertenzijo, vnetje in spremembe tkiva. Zdravstvena nega sledi fazam celjenja (hemostaza, vnetje, proliferacija, remodeliranje) ter konceptu T.I.M.E. (tissue – infection/inflamation – moisture – epithelisation): priprava tkiva, nadzor okužbe, uravnavanje vlage in spodbujanje epitelizacije, ob sočasni zaščiti okolne kože in ustrezni higieni. Temelj zdravljenja je kompresijska terapija (dolgo-/kratkoelastični povoji, sistemi, nogavice) ob upoštevanju kontraindikacij. Po potrebi se dodajo venotoniki, pentoksifilin, analgetiki in antibiotiki ob okužbi. Bolečina, ki je pogosta in vpliva na kakovost življenja, se zdravi multimodalno z zdravili in nefarmakološkimi ukrepi. Izbira oblog je individualna glede na fazo rane in količino izcedka, pomembno pa je tudi multidisciplinarno sodelovanje in stalno spremljanje za uspešno zdravljenje. Namen raziskave je bil raziskati zdravstveno nego pacienta z golenjo razjedo.
Metoda: Raziskava je bila izvedena po kvantitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni metodi dela. Raziskovalni vzorec je bil priložnostni, zajel je 113 izvajalcev zdravstvene nege, ki delajo na različnih področjih zdravstvene dejavnosti. Za zbiranje podatkov smo uporabili spletno anketiranje. Povabilo za sodelovanje v raziskavi je bilo objavljeno na profilu družbenega omrežja Facebook ter posredovano preko drugih družabnih omrežij (Instagram). Zbrane podatke smo računalniško obdelali s programom Microsoft Office Excel ter jih grafično prikazali v obliki tabel in grafov.
Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da so med anketiranimi največ zastopane starostne skupine 18–24 let (30 %) in 25–34 let (27 %), pri čemer prevladujejo ženske (90 %), moški predstavljajo 10 %. Večina anketirancev ima srednješolsko (42 %), višješolsko (27 %) ali univerzitetno oziroma podiplomsko izobrazbo (31 %). Najpogosteje so zaposleni v specialističnih ambulantah (35 %) ali v bolnišnicah/kliničnih centrih (24 %). Večina pacientov z venskimi golenjimi razjedami po poročanju zdravstvenih delavcev občuti bolečino občasno (35 %) ali večkrat tedensko (35 %). Zdravstveni delavci pri lajšanju bolečine najpogosteje priporočajo blažje povijanje (46 %) in uporabo analgetikov (28 %), redkeje pa paciente napotijo v protibolečinsko ambulanto (4 %). Med najpogosteje uporabljenimi oblogami so alginati (xŻ = 3,8) in poliuretanske pene (xŻ = 2,7), med kompresijskimi pripomočki pa dolgo elastični povoji (xŻ = 3,8). Kompresijske nogavice (xŻ = 2,7) in kratko elastični povoji (xŻ = 2,7) se uporabljajo občasno, pri čemer 61 % anketirancev ne uporablja nobenega kompresijskega pripomočka. Kot največje izzive pri negi pacientov z venskimi golenjimi razjedami so izpostavili preobremenjenost osebja (xŻ = 4,2) in pomanjkanje časa (xŻ = 4,1).
Razprava: Ugotovili smo, da pacienti z vensko golenjo razjedo najpogosteje občutijo bolečino večkrat tedensko ali občasno, medtem ko raziskave kažejo na bistveno pogostejšo, tudi vsakodnevno bolečino. To nakazuje, da zdravstveni delavci bolečino pacientov morda podcenjujejo, kar je lahko povezano s t. i. tiho bolečino pri starejših in kognitivno oslabljenih. Ugotavljamo, da se standardizirana orodja za ocenjevanje bolečine, kot sta VAS in NRS, redko uporabljajo, kar otežuje spremljanje uspešnosti zdravljenja. Pri zdravljenju so najpogosteje uporabljene alginatne obloge in poliuretanske pene, medtem ko se kompresijski sistemi (SYS), ki jih priporočajo smernice, redko uporabljajo, predvsem zaradi neprijetnosti pri nošenju in pomanjkljive edukacije pacientov.
Ključne besede: Ključne besede: kronična rana, venska razjeda, bolečina, zdravstvena nega, kompresijska terapija.
Objavljeno v ReVIS: 05.10.2025; Ogledov: 1369; Prenosov: 15
Celotno besedilo (1,53 MB) |
10. Vpliv zdravstvenih in demografskih dejavnikov na uspešnost fizioterapije pri kronični ledveni bolečini : doktorska disertacija študijskega programa tretje bolonjske stopnje FizioterapijaUrška Šajnović, 2025, doktorska disertacija Opis: Kronična ledvena bolečina je kompleksen pojem, na katerega vpliva več dejavnikov: nevrobioloških, psiholoških in socioekonomskih. V pričujoči raziskavi smo preučevali vpliv bolečine, stresa, zaupanja v fizioterapevtsko obravnavo in kakovost življenja pacientov na uspešnost fizioterapije pri obravnavanem bolečinskem sindromu. V prvem delu disertacije smo z bibliometričnim pregledom bibliografije naredili poglobljen pregled znanstvene literature. Pri tem smo se osredotočili na analizo demografskih in zdravstvenih dejavnikov tveganja za nastanek in potek KLB pri delovno aktivnem prebivalstvu. V drugem delu smo predstavili metodologijo in rezultate raziskave. Pričujoča študija je predeksperimentalna raziskava s pristopom pred in po testiranju, opravljena na vzorcu 123 pacientov. Uporabljene so bile različne statistične metode: deskriptivna statistika, multipla linearna regresijska analiza in ANOVA. V tretjem delu študije smo pridobljene rezultate interpretirali glede na kritične zaključke pregleda do zdaj znane literature in pri tem odgovorili na zastavljeni raziskovalni vprašanji, in sicer: katera od obravnavanih spremenljivk in na kak način vpliva na uspešnost fizioterapije pri KLB. Zaradi tesne povezanosti obravnavanih spremenljivk smo interpretacijo poglobili z raziskovalnimi hipotezami. Ugotovili smo, da imata največji vpliv bolečina in stres, medtem ko kakovost življenja, zaupanje in demografski dejavniki kažejo šibke in neznačilne povezave. Študija združuje fizioterapevtski, javnozdravstveni in vedenjsko-kognitivni vidik aktualne problematike aktivnega delovnega prebivalstva, kar je bistvenega pomena za celostni pristop k obravnavi KLB. Z ugotovitvami prispevamo k razvijanju individualiziranega pristopa fizioterapevtske obravnave in optimizaciji fizioterapevtskih pristopov na podlagi psiho-telesnih značilnosti ranljive populacije pacientov s KLB. Študija vključuje tudi poudarek na zaupanju kot pomembnem psihosocialnem dejavniku KLB, kar predstavlja nov doprinos znanosti.
Ključne besede: kronična ledvena bolečina, fizioterapija, zaupanje, kakovost življenja, stres, demografski dejavniki
Objavljeno v ReVIS: 03.10.2025; Ogledov: 244; Prenosov: 5
Celotno besedilo (6,42 MB) |
