1. Učinki fizioterapije na cervikogeni glavobol – pregled literature : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaLuka Černe, 2025, diplomsko delo Opis: Namen tega diplomskega dela je bil preučiti učinke fizioterapije na cervikogeni glavobol s pregledom strokovne in znanstvene literature. Cervikogeni glavobol spada med sekundarne tipe glavobolov. Njegova prevalenca naj bi se gibala okrog 5% in prizadene največ ljudi v srednjih starostnih skupinah. Gre za glavobol, ki ga ni enostavno diagnosticirati, saj lahko izhaja iz katerega koli vratnega predela, največkrat iz struktur v subokcipitalnem predelu. Bolnik ima glavobole, bolečino v vratu, ki lahko seva v zgornji ud, omejeno gibljivost predvsem v zgornji cervikalni hrbtenici in slabo držo. Eden od načinov konservativnega zdravljenja te vrste glavobola je fizioterapija. Fizioterapija cervikogenega glavobola je največkrat kombinacija različnih fizioterapevtskih tehnik in metod. V diplomsko delo je bilo vključenih 10 študij, ki so bile zbrane iz različnih podatkovnih baz ter izbrane na podlagi vključitvenih in izključitvenih dejavnikov. Te so bile podrobno pregledane in analizirane. Ugotovljeno je bilo, da ima fizioterapija s svojimi pristopi pozitivne učinke na zdravljenje cervikogenega glavobola. Vsi pristopi in obravnave niso enako učinkoviti, vendar so vsi pomagali k izboljšanju simptomatike glavobola. Najbolj učinkovit fizioterapevtski pristop je kombinacija manualne terapije in terapevtskih vaj. Ta obravnava naj bi najbolj pomagala pri zdravljenju cervikogenega glavobola, saj odpravi bolečino, izboljša gibljivost in invalidnost v vratnem predelu, izboljša držo ter izboljša tudi nasploh kakovost življenja bolnika.
Ključne besede: cervikogeni glavobol, sekundarni glavobol, fizioterapija, zdravljenje, bolečina v vratu
Objavljeno v ReVIS: 03.09.2025; Ogledov: 554; Prenosov: 2
 Celotno besedilo (961,78 KB) |
2. Cervikalgija in cervikobrahialgija : vpliv trakcije na zmanjšanje bolečine in izboljšanje stanjaTadeja Križan, 2024, diplomsko delo Opis: Teoretično izhodišče: Bolečina v vratu je ena od najpogostejših težav v mišično-skeletnem sistemu. Vratna hrbtenica je sestavljena iz sedmih vretenc, ki so obdana in povezana z mehkotkivnimi strukturami. Cervikalgija je opredeljena kot prisotnost mišično-skeletne bolečine, najpogosteje v vratnem predelu. Diagnoza cervikobrahialgija običajno opredeljuje resnejše stanje, pri katerem je lahko živčna korenina stisnjena v predelu vratne hrbtenice. Pri konzervativnem zdravljenju bolečin v vratni hrbtenici velja trakcijska terapija za eno izmed možnosti zdravljenja. Namen: Namen diplomskega dela je bil raziskati in ugotoviti vpliv trakcijske terapije pri cervikalgiji in cervikobrahialgiji ter analizirati njen prispevek k zmanjševanju bolečine in izboljšanju gibljivosti vratne hrbtenice. Metoda: Uporabljena je bila strategija analize podatkov. Obstoječo literaturo smo iskali v strokovnih bazah PubMed, Google Učenjak in PEDro. Ustrezne raziskave smo izbrali na podlagi vključitvenih kriterijev. Podatke smo obdelali s kvalitativno analizo strokovnih znanstvenih prispevkov. Pregled literature je potekal od julija 2023 do junija 2024. Rezultati: V vzorec diplomskega dela je bilo zajetih 10 raziskav, ki so ustrezale vključitvenim kriterijem. Večina raziskav je v njihovem sklepu podala mnenje, da je trakcija zmanjšala bolečino. Zaradi nehomogenosti raziskav težko sklepamo na pozitiven učinek na povečanje gibljivosti. Razprava in sklep: Na podlagi pridobljenih rezultatov lahko sklepamo, da trakcijska terapija pomaga pri zmanjševanju bolečine in najverjetneje pri izboljševanju gibljivosti vratne hrbtenice v kombinaciji z drugimi konzervativnimi zdravljenji.
Ključne besede: bolečina v vratu, cervikalgija, cervikobrahialgija, trakcijska terapija
Objavljeno v ReVIS: 24.02.2025; Ogledov: 722; Prenosov: 14
Celotno besedilo (1,48 MB) |
3. Vrednotenje kinestezije vratu pri bolnikih z bolečinami v vratu in vrtoglavicamiŽiva Majcen Rošker, 2021, diplomsko delo Opis: Uvod in namen: Cervikogene vrtoglavice so pogost simptom, ki spremljajo posameznike z bolečinami v vratu. Izsledki raziskav nakazujejo, da bi lahko pojav cervikogenih vrtoglavic pripisali neskladju senzoričnega dotoka iz vratnih proprioceptorjev, vestibularnega aparata in vidnega sistema. Namen diplomske naloge je bil prikazati razlike v kinestetičnem zaznavanju vratne hrbtenice med zdravimi posamezniki ter bolniki z bolečinami v vratu z in brez vrtoglavic. Metode: V študiji je sodelovalo 71 preiskovancev, od tega 25 zdravih in 46 s kronično bolečino v vratu (21 s pridruženo vrtoglavico). Kinestezija vratu je bila vrednotena s pomočjo Metuljnega testa in spremenljivkami prehitevanja, zaostajanja, časa na referenci in gladkosti gibanja. Rezultati: Analiza varianc je pokazala statistično značilne razlike za vse opazovane spremenljivke. Post-hoc analize so pokazale statistično značilne razlike med skupino zdravih preiskovancev in obema skupinama bolnikov za večino spremljanih spremenljivk. Statistično značilne spremenljivke med obema skupinama bolnikov so bile prisotne za spremenljivke zaostajanja, prehitevanja in amplitudne napake. Uporabnost: Rezultati raziskave pomembno prispevajo k razumevanju odnosa med kinestetičnimi deficiti in težavami z vratno hrbtenico ter spremljajočimi simptomi. Posledično je smiselno v rehabilitacijske protokole vključiti vaje za izboljšanje kinestetičnega zaznavanja. Omejitve: Uporaba slikovne diagnostike bi lahko doprinesla k boljšemu razumevanju strukturnih sprememb in njihovih povezav s funkcionalnimi testi in simptomi, povezanimi s cervikogeno vrtoglavico.
Ključne besede: cervikalna hrbtenica, kinestezija, bolečina v vratu, cervikogena vrtoglavica
Objavljeno v ReVIS: 05.02.2021; Ogledov: 3473; Prenosov: 201
Celotno besedilo (2,49 MB) |
4. POVEZAVA MED UPORABO SODOBNIH MOBILNIH NAPRAV IN POJAVNOSTJO BOLEČINE V VRATU IN GLAVI PRI MLADOSTNIKIHSara Šarenac, 2019, diplomsko delo Opis: Uvod in namen: Pri uporabi pametnih telefonov je glava v položaju, ki lahko povzroča bolečine v vratu in glavi. Namen diplomske naloge je preučiti povezavo med uporabo sodobnih mobilnih naprav in pojavnostjo bolečin v vratu in glavi pri mladostnikih. Metode: Podatki so bili zbrani s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je obsegal 13 vprašanj. Raziskava je bila izvedena na vzorcu 199 mladostnikov savinjske regije, starih od 15 do 19 let. Rezultati so bili obdelani s pomočjo programa SPSS 23.0. Rezultati: Analiza pridobljenih rezultatov je pokazala povezavo med uporabo pametnih telefonov in pojavnostjo bolečine v vratu in glavi. Pogoste in občasne bolečine v glavi in vratu je imelo 35.7 % deklet in 29.6 % fantov. Rezultati so pokazali, da med večletno uporabo pametnega telefona in jakostjo bolečine v vratu obstaja pozitivna nizka povezanost (r = 0.3; p < 0.01), med večletno uporabo pametnega telefona in jakostjo bolečine v glavi pa nizka povezanost (r = 0.4; p < 0.001). Uporabnost: Pridobljeni rezultati ankete lahko pomembno vplivajo na razvoj posodobljenih preventivnih programov in ukrepov, ki bi lahko zajemali ergonomske ukrepe kot izobraževanje mladostnikov o pravilni drži telesa pri uporabi sodobnih mobilnih naprav. Omejitev: Vprašalnik je izpolnilo 199 mladostnikov savinjske regije. Raziskavo bi bilo smiselno opraviti še v drugih regijah.
Ključne besede: Ključne besede: bolečina v vratu, glavobol, pametni telefon, mladostnik
Objavljeno v ReVIS: 26.11.2019; Ogledov: 3961; Prenosov: 237
Celotno besedilo (1,29 MB) |
5. Mehanske lastnosti vratu po nihajni poškodbiBernarda Šuštarič, 2019, diplomsko delo Opis: Uvod in namen: Nihajna poškodba vratu je pogosta posledica prometne nesreče, v kateri pride do trka od zadaj ali od strani. Prekomerno gibanje glave in cervikalne hrbtenice naprej in nazaj lahko privede do poškodb vratnih struktur, ob čemer se pojavijo simptomi, kot so bolečina v vratu, vrtoglavica, mravljinčenje, mišična napetost, itd. Stanje lahko iz akutnega preide v kronično, kar se zgodi pri polovici poškodovancev. Namen diplomskega dela je predstaviti strukturne spremembe in spremembe v mehanskih lastnostih cervikalne hrbtenice po nihajni poškodbi. Metode: S pomočjo podatkovnih baz so bili pridobljeni znanstveni in strokovni članki, objavljeni v slovenskem in angleškem jeziku med letoma 2009 in 2019. Rezultati: Podatki iz člankov kažejo, da so po nihajni poškodbi vratu prisotni akutni in kronični simptomi ter znaki, ki se med seboj razlikujejo. Pri poškodbi pride do strukturnih sprememb mišic (povečana infiltracija maščobe, povečan presek mišice, zmanjšana gibljivost, utrujenost in zmanjšana aktivacija mišice), ligamentov (raztrganine) in fasetnih sklepov (poškodba sklepne kapsule). Uporabnost: Diplomsko delo je namenjeno fizioterapevtom pri praktičnem delu s poškodovanci po nihajni poškodbi vratu, ki želijo razumeti vzroke in posledice omenjene poškodbe. Omejitve: Pri izbiri člankov smo bili omejeni s starostjo člankov, z neustreznostjo kontrolnih skupin, s slabo kvaliteto člankov, z neenakimi kriteriji pri izbiri vzorca in s premajhnimi vzorci. Podatke imamo le od kadavrov in pedikcijskih modelov.
Ključne besede: nihajna poškodba, cervikalna hrbtenica, biomehanika vratu, mehanske lastnosti vratu, akutna in kronična bolečina vratu
Objavljeno v ReVIS: 02.10.2019; Ogledov: 5499; Prenosov: 305
Celotno besedilo (1,04 MB) |
