1. Zdravstvena nega novorojenčka po carskem rezuŠpela Zupančič, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Po raziskavah sodeč, število carskih rezov po svetu močno narašča. To pomeni, da se s tem pojavijo tudi višja tveganja in težave pri novorojenčkih še posebej pri temeljnih življenjskih aktivnostih. Namen raziskave je z uporabo pregleda strokovne in znanstvene literature proučiti carski rez in njegov vpliv na novorojenčka pri temeljnih življenjskih aktivnostih s poudarkom na dihanju ter proučiti vlogo medicinske sestre pri tem.
Metoda: Raziskava temelji na sistematičnem pregledu literature. Uporabljena je bila kvalitativna metoda pregleda strokovne in znanstvene literature. Podatke smo iskali prek spletnega brskalnika Google Učenjak, bibliografskega sistema virtualne knjižnice Slovenije COBISS in prek spletnih baz Pubmed. Ključne kombinacije iskalnih besednih zvez v slovenskem jeziku so bile: novorojenček, dihanje, carski rez, nosečnost, v angleškem jeziku: newborn, breathing, c-section, pregnancy. Z namenom izbora zadetkov smo uporabili omejitvene kriterije, in sicer leto izdaje 2014–2024, slovenski in angleški jezik, dostopno celotno besedilo.
Rezultati: Glede na vključitvene kriterije smo v končno analizo vključili 26 zadetkov. Opredelili smo 34 kod, ki smo jih združili v tri kategorije: porod in carski rez, novorojenček in življenjske aktivnosti ter vloga medicinske sestre.
Razprava: Ugotovili smo, da imajo diplomirane medicinske sestre pomembno vlogo pri zagotavljanju varne in celostne oskrbe novorojenčka po carskem rezu. Največji poudarek je namenjen vzdrževanju toplotne stabilnosti, spremljanju dihanja ter spodbujanju zgodnjega stika med materjo in novorojenčkom. Ugotovitve potrjujejo skladnost prakse z aktualnimi strokovnimi smernicami in raziskavami, ki poudarjajo pomen individualizirane obravnave, preprečevanja dihalnih zapletov in psihofizičnega stika z materjo.
Kljub temu je bilo zaznati nekatere pomanjkljivosti, predvsem glede enotnosti izvajanja ukrepov in potrebe po dodatnem izobraževanju babic in medicinskih sester. Študija tako opozarja na potrebo po dodatnem usposabljanju zdravstvenih delavcev in razvoju protokolov, ki bodo podprti z najnovejšimi dokazi iz prakse. Pomembno je tudi zmanjševanje ločevanja matere in novorojenčka, saj to vpliva na dojenje in zgodnje navezovanje.
Splošno gledano, rezultati potrjujejo, da je kakovost zdravstvene nege novorojenčka po carskem rezu v slovenskih porodnišnicah na visoki ravni, vendar obstaja prostor za izboljšave pri standardizaciji postopkov in podpori babicam v klinični praksi.
Ključne besede: novorojenček, carski rez, dihanje, nosečnost
Objavljeno v ReVIS: 25.10.2025; Ogledov: 158; Prenosov: 11
 Celotno besedilo (1,00 MB) |
2. Laktacija in dojenje po carskem rezuAnastacia Lekše Jerin, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Laktacija je proces nastajanja ter izločanja mleka. Pri procesu sodelujeta dva hormona, in sicer prolaktin, ki skrbi za nastajanje mleka ter oksitocin, ki je odgovoren, da mleko izteka iz dojke. S pravilno tehniko dojenja lahko preprečimo večino težav, pri tem si lahko pomagajo z različnimi položaji pri dojenju. Materino mleko pa ima za novorojenčka tudi različne prednosti, ki ugodno vplivajo nanj. Po carskem rezu pa je pomembna pooperativna oskrba otročnice, s spremljanjem vseh življenjskih funkcij. Za optimalno okrevanje je pomembna tudi podpora tako partnerja kot družine, medicinske sestre ter ostalega zdravstvenega osebja. Namen diplomske naloge je proučiti kako carski rez vpliva na laktacijo in dojenje ter izkušnje otročnic z laktacijo in dojenjem po carskem rezu.
Ključne besede: Laktacija, dojenje, carski rez, bolečina, psihološka pobuda
Objavljeno v ReVIS: 04.09.2025; Ogledov: 261; Prenosov: 11
Celotno besedilo (1,05 MB) |
3. Fizioterapevtska obravnava žensk po porodu v kliničnem okolju : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaUrška Petrič, 2024, diplomsko delo Opis: Po rojstvu otroka in posteljice za začne obdobje številnih sprememb v ženskem telesu, katerih cilj je vzpostaviti stanje, kakršno je bilo pred zanositvijo. Pri tem se lahko ženska sooča s številnimi težavami in simptomi, ki lahko brez ustrezne obravnave trajajo tudi več let. Fizioterapevtska obravnava takoj po porodu lahko ogromno pripomore k zmanjšanju in preprečevanju težav, ki so posledica nosečnosti, poroda in poporodnega obdobja. Metoda: S pomočjo anketnega vprašalnika smo raziskali, kako je potekala fizioterapevtska obravnava porodnic v kliničnem okolju v našem vzorcu. V raziskavo smo vključili ženske, ki so, v našem slovenskem kliničnem okolju v obdobju zadnji deset let, rodile vsaj enkrat,. Pridobljene podatke smo uredili in obdelali v programih IBM SPSS statistic 23 in Microsoft Excel. Rezultati: Ugotovili smo, da je v naši raziskavi zastopanost fizioterapevta pri ženskah po porodu v porodnišnicah slaba ter da leta ne vplivajo na višjo stopnjo obravnave. Obravnavane ženske so večinoma imele individualno fizioterapevtsko obravnavo prvi dan po porodu. Fizioterapevti so se največkrat, z zadostno količino in dobro podanimi informacijami, posluževali pristopov obravnave mišic medeničnega dna, trebušnih mišic ter edukacije in nasvetov. Razprava: V raziskavi smo ugotovili, da se stopnja fizioterapevtske obravnave v našem vzorcu žensk po porodu v kliničnem okolju v zadnjih desetih letih ni spreminjala in ostaja nizka.
Ključne besede: fizioterapija žensk po porodu, vaginalni porod, carski rez, težave in simptomi žensk po porodu, bolečine po porodu
Objavljeno v ReVIS: 17.02.2025; Ogledov: 823; Prenosov: 35
Celotno besedilo (1,29 MB) |
4. Vloga babice pri zunanjem obratu ploda pri nosečnicah s plodom v medenični vstaviMarjetka Dolničar, 2024, magistrsko delo Opis: Izhodišča: Število carskih rezov raste, to težavo pa lahko rešujemo z večjim številom poskusov zunanjega obrata ploda na glavico. Na pričakovani datum poroda je v medenični vstavi približno 3–4 % vseh plodov. Zunanji obrat ploda na glavico je zelo pomembna porodniška intervencija, ki vpliva na zmanjšano število porodov s carskim rezom. Medenična vstava ploda je lahko posledica materine ali plodove abnormalnosti, lahko pa zgolj naključje. Vloga babice pri poskusu zunanjega obrata ploda na glavico je zelo pomembna. Nosečnice so premalo ozaveščene o možnosti zunanjega obrata ploda in premalo strokovno informirane o poteku te intervencije. Na poskus obrata prihajajo pretirano zaskrbljene in mentalno slabo pripravljene. Namen magistrskega dela je proučiti vlogo babice pri zunanjem obratu ploda pri nosečnicah s plodom v medenični vstavi.
Metode: Magistrsko delo temelji na deskriptivni metodi dela in kvantitativnem raziskovalnem pristopu. Za zbiranje primarnih podatkov smo uporabili tehniko anketiranja. Anketiranje je potekalo z uporabo strukturiranega anketnega vprašalnika med obravnavanjem nosečih kandidatk za poskus posega zunanjega obrata ploda v ljubljanski porodnišnici.
Rezultati: Ugotovitve naše raziskave kažejo, da so bile vključene nosečnice v raziskavi zadovoljne s predporodnim varstvom. Poleg tega so bile zadostno in kakovostno informirane ter so na obravnavo prišle pozitivno pripravljene. Anketiranke so babico ocenile kot najpomembnejšo strokovno osebo na dan obravnave (poskusa zunanjega obrata ploda). V raziskavi je sodelovalo 50 nosečih anketirank.
Razprava: Temeljno izhodišče vsake anketirane nosečnice je, da si želi vaginalni porod, zato se večina v času nosečnosti odloči za poskus zunanjega obrata ploda. Glede na rezultate raziskave ugotavljamo, da je babica izredno pomemben člen tima v celostni obravnavi nosečnice.
Ključne besede: Ključne besede: Zunanji obrat, babica, medenična vstava, carski rez.
Objavljeno v ReVIS: 14.06.2024; Ogledov: 1331; Prenosov: 39
Celotno besedilo (1,76 MB) |
