1. Vpliv covid-19 na respiratorno zdravje oseb z in brez predhodnih pljučnih obolenj: vpogled v terapijo, zdravljenje in težave : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaTilen Gavez, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Okužba s COVID-19 lahko pusti dolgotrajne posledice na respiratornem zdravju, še posebej pri osebah s predhodnimi pljučnimi obolenji, kot sta astma in kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB). Razumevanje učinkov različnih terapevtskih pristopov in njihove učinkovitosti je ključno za boljše obvladovanje posledic bolezni. Metodologija: Izvedena je bila retrospektivna kvantitativna analiza zdravstvene dokumentacije 126 pacientov, zdravljenih zaradi COVID-19 v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor. Podatki so bili obdelani z deskriptivnimi metodami, hi-kvadrat testom in logistično regresijo za ugotavljanje povezav med terapevtskimi pristopi in dolgotrajnimi respiratornimi težavami. Rezultati: Raziskava je pokazala, da ima vrsta uporabljene terapije statistično značilen vpliv na verjetnost pojava dolgotrajnih težav po COVID-19. Kombinacija glukokortikoidov in bronhodilatatorjev se je izkazala kot najučinkovitejša, predvsem pri hujših primerih. Spol ni bil pomemben dejavnik, medtem ko so imeli bolniki s predhodnimi pljučnimi obolenji več težav, a razlika ni bila statistično značilna. Diskusija in zaključek: Prilagajanje terapije glede na začetno zdravstveno stanje posameznika je ključnega pomena za izboljšanje izidov zdravljenja. Potrebno je tudi dolgoročno spremljanje bolnikov in večja pozornost, namenjena obvladovanju respiratornih posledic okužbe s COVID-19 v klinični praksi.
Ključne besede: COVID-19, respiratorno zdravje, kronične bolezni, terapija, bronhodilatator, pljučna funkcija
Objavljeno v ReVIS: 16.09.2025; Ogledov: 62; Prenosov: 1
 Celotno besedilo (3,00 MB) |
2. Posledice pandemije COVID-19 na otroke z motnjo avtističnega spektra in njihove skrbnike : magistrsko delo študijskega programa druge bolonjske stopnje Avtizem in sorodne motnjeSimona Brajnik, 2025, magistrsko delo Opis: Ukrepi pandemije Covid-19 so močno vplivali na življenje otrok z motnjo avtističnega spektra (MAS) in njihovih skrbnikov. Otroci z MAS potrebujejo ustaljene rutine in predvidljivo okolje, saj jim to zagotavlja občutek varnosti in stabilnosti. Spremembe lahko pri njih povzročijo stisko, poslabšanje simptomov, vedenjskih vzorcev in duševnega zdravja. Magistrska naloga preučuje vpliv pandemije na vedenje, socialne veščine, duševno zdravje ter dostopnost terapevtskih storitev pri otrocih z MAS in njihovih skrbnikih. Cilj je določiti strategije za izboljšanje podpore tej ranljivi skupini v podobnih situacijah v prihodnosti. Poseben poudarek je na prilagoditvah družin in vplivu sprememb na družinsko dinamiko. Teoretični del temelji na pregledu literature o MAS, strukturiranem okolju, stabilnih rutinah, terapevtski podpori in izzivih med pandemijo. Empirični del analizira 25 raziskav (2020–2022), pri čemer so ugotovitve predstavljene tabelarno in grafično s kvalitativno obravnavo podatkov. Rezultati kažejo, da so otroci z MAS in njihovi skrbniki doživeli motnje v rutinah, povečano socialno izolacijo ter izzive pri izobraževanju na daljavo, kar je poslabšalo simptome MAS in duševno zdravje. Skrbniki so se soočali z visokimi ravnmi stresa, kar je negativno vplivalo na družinsko dinamiko. Družine, ki so uvedle prilagoditve, kot so teleterapije in vizualni pripomočki, so izkazale večjo odpornost. Naloga poudarja potrebo po trajnostnih rešitvah, kot so prilagodljive strategije, digitalne in mobilne terapevtske storitve ter inkluzivni šolski programi, ki bi bolje podprli otroke z MAS in njihove skrbnike, zlasti v kriznih situacijah.
Ključne besede: motnja avtističnega spektra (MAS), otroci z MAS in pandemija COVID-19, duševno zdravje otrok z MAS, socialni razvoj otrok z MAS, rutine otrok z MAS
Objavljeno v ReVIS: 08.09.2025; Ogledov: 116; Prenosov: 2
Celotno besedilo (2,29 MB) |
3. KLINIČNE IN LABORATORIJSKE ZNAČILNOSTI BOLNIKOV S SINDROMOM DOLGEGA COVIDAErik Gregorič, 2025, ni določena Opis: Teoretična izhodišča: Dolgi covid se kaže kot vztrajanje ali pojav novih simptomov po akutni fazi okužbe s SARS-CoV-2 in ostaja kompleksen in slabo raziskan sindrom. Prevalenca dolgega covida je visoka in po nekaterih študijah dosega 30 %. V razvoj dolgega covida se vpletajo različni patofiziološki mehanizmi. V odvisnosti od izraženosti posameznih mehanizmov dolgi covid spremljajo raznoliki simptomi, ki se tipično pojavljajo v obliki simptomatskih fenotipov. Običajne laboratorijske in funkcijske preiskave pri bolnikih z dolgim covidom pogosto ne pokažejo odstopanj od normale, bolj specializirani testi pa so običajno skladni s kroničnim vnetjem. Cilj naloge je bil opredelitev kliničnih in laboratorijskih značilnosti slovenske kohorte bolnikov z dolgim covidom.
Metode: V raziskavi je sodelovalo 65 preiskovancev, od tega 45 v skupini z dolgim covidom in 21 v kontrolni skupini. Primerjali smo demografske podatke, prevalenco pridruženih kroničnih bolezni, stopnjo precepljenosti in vrednosti osnovnih biokemičnih kazalcev. Izračunali smo prevalenco izraženosti posameznih simptomov dolgega covida.
Rezultati: Najprevalentnejši simptomi dolgega covida so bili zmanjšana telesna zmogljivost (84 %), dispneja (77 %) ter bolečina v prsih in palpitacije (oboje 55 %). Bolniki z dolgim covidom so imeli višjo prevalenco srčno-žilnih bolezni (p = 0,03) in značilno nižjo precepljenost proti SARS-CoV-2 (p = 0,004). Pri bolniki z dolgim covidom smo ugotovili statistično značilno višje vrednosti serumskega urata, feritina, troponina T ter nekaterih drugih laboratorijskih kazalcev.
Razprava: Rezultati raziskave potrjujejo kompleksno naravo dolgega covida. Prisotnost srčno-žilnih bolezni in necepljenost za SARS-CoV-2 sta pomembna dejavnika tveganja za razvoj dolgega covida. Zaradi relativno majhnega števila vključenih v študijo in posledično visokega tveganja za pristranskost izbire se glede vpliva spola na tveganje za razvoj pocovidne simptomatike ne opredeljujemo. Statistično značilne razlike v laboratorijskih kazalcih kažejo na možnost vztrajajočega kroničnega vnetja nizke stopnje, ki pa je klinično relevantno. Pridobljeni rezultati v veliki meri potrjujejo izsledke že objavljenih raziskav.
Rezultati študije prispevajo k boljšemu razumevanju dolgega covida, kar bi lahko pripomoglo k hitrejši diagnostiki, zdravljenju in optimizaciji zdravstvene oskrbe. Kljub hitremu napredku razumevanja bolezni ostaja veliko nejasnosti. Za razjasnitev teh so potrebne nadaljnje raziskave.
Ključne besede: dolgi covid, simptomi, pridružene bolezni, laboratorijski kazalci
Objavljeno v ReVIS: 05.09.2025; Ogledov: 149; Prenosov: 4
Celotno besedilo (1,82 MB) |
4. |
5. Učinki šolanja od doma zaradi ukrepov za zajezitev pandemije COVID-19 na sedentarno vedenje slovenskih mladostnikov : doktorska disertacija študijskega programa tretje bolonjske stopnje FizioterapijaPetra Starbek, 2025, doktorska disertacija Opis: Uvod: Mladostniki so bili med pandemijo covid-19 izpostavljeni številnim spremembam, med drugim tudi v šolanju. Metodologija: V raziskavo je bilo vključenih 51 dijakov šestih različnih gimnazij, povprečne starosti 16,4 ± 1,1 let. Čas sedentarnega vedenja, telesne dejavnosti in spanja kot komponent 24-urnega gibalnega vedenja, poleg tega pa še število daljših sedenj (od 30 in od 60 minut skupaj), število korakov in število prekinitev daljših sedenj na dan smo merili s pomočjo mikrosenzorja activPAL4TM. V glavni hipotezi smo predvideli, da bo šolanje od doma povečalo sedentarno vedenje dijakov. Za analizo podatkov smo uporabili metodo analize mešanic in robustni linearni mešani model. Rezultati: Statistična analiza kaže, da so se dijaki v tednu šolanja od doma vedli bolj sedentarno, bili manj telesno dejavni, tako nizko kot zmerno do visoko intenzivno, več spali, naredili več korakov, več prehodov iz sedečega v stoječ položaj in večkrat sedeli dlje kot 60 minut skupaj kot v tednu šolanja v šoli. Pomembno spoznanje naše raziskave je tudi, da je bil čas sedentarnega vedenja visok: šolanje od doma – 12,42 ure/dan, šolanje v šoli – 12,03 ure/dan in da je to posledica tako načina šolanja kot ostalih ukrepov za zajezitev pandemije covid-19. Zaključek: Nujno je, da se v prihodnje osredotočimo na razvoj prilagodljivih ukrepov, ki bodo omogočali mladostnikom, da ostanejo telesno dejavni tudi v okoliščinah, ko je gibanje omejeno. Prav tako je pomembno, da v šolah in zdravstvenih ustanovah mlade ozaveščamo o pomenu uravnoteženega življenjskega sloga, ki vključuje redno telesno dejavnost, zadostno količino kakovostnega spanja in omejevanje sedentarnega vedenja.
Ključne besede: sedentarno vedenje, telesna dejavnost, 24-urno gibalno vedenje, COVID-19, objektivne meritve
Objavljeno v ReVIS: 05.08.2025; Ogledov: 268; Prenosov: 2
Celotno besedilo (3,67 MB) |
6. Samoocena poznavanja varovalnih in omejitvenih ukrepov proti covidu-19 in možni vplivi na njihovo upoštevanjeBarbara Zajc, 2025, magistrsko delo Opis: Izhodišča: Pandemija covida-19 je prinesla izzive na vseh ravneh družbe, vključno s potrebo po varovalnih in omejitvenih ukrepih za preprečevanje širjenja virusa. Uspešnost ukrepov je odvisna od poznavanja in pripravljenosti prebivalstva na njihovo izvajanje. Ta raziskava proučuje samooceno poznavanja ukrepov med prebivalci Slovenije ter identificira dejavnike, ki vplivajo na njihovo upoštevanje.
Metode: Izvedena je bila kvantitativna raziskava z uporabo spletne ankete. Uporabljen je bil strukturiran anketni vprašalnik. Podatki so bili analizirani s statističnimi metodami, vključno s testiranjem hipotez in regresijsko analizo.
Rezultati: Rezultati raziskave kažejo, da so anketiranci najbolje poznali ukrepe, kot so pravilna higiena kihanja in kašlja (70 %), obvezna uporaba mask v zaprtih prostorih (73 %) in obvezno razkuževanje rok (73 %). Najmanj poznani ukrepi so bili mobilna aplikacija za sledenje stikom (42 %), evidentiranje udeležencev na dogodkih (49 %) in omejitev potovanj v države s poslabšano epidemiološko sliko (55 %). Najpogostejši razlog za upoštevanje ukrepov je bil zaščita ranljivih skupin, nezaupanje v odločevalce pa glavni razlog za neupoštevanje ukrepov. Analiza je pokazala, da poznavanje ukrepov pozitivno korelira z njihovo implementacijo (r = 0,70), medtem ko spol ni bil statistično značilen dejavnik pri upoštevanju ukrepov. Analiza ni potrdila, da bi bila nerazumljiva navodila glavni razlog za neupoštevanje ukrepov.
Razprava: Ugotovitve raziskave poudarjajo pomen komuniciranja in izobraževanja prebivalstva o varovalnih in omejitvenih ukrepih v obdobjih javnozdravstvenih kriz. Za povečanje zaupanja in s tem tudi učinkovitosti ukrepov je ključno zagotavljanje doslednih in razumljivih informacij, podprtih z dokazi. Pridobljeni rezultati prispevajo k boljšemu razumevanju vedenja prebivalstva v kriznih razmerah in ponujajo smernice za prihodnje javnozdravstvene strategije.
Ključne besede: covid-19, varovalni ukrepi, omejitveni ukrepi, javno zdravje
Objavljeno v ReVIS: 06.07.2025; Ogledov: 280; Prenosov: 6
Celotno besedilo (1,77 MB) |
7. Razumevanje pomena osamljenosti stanovalcev v domovih za starejše v perspektivi zdravega staranja : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaPetra Petrič, 2023, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Osamljenost je zapleteno in edinstveno čustveno stanje, ko je oseba podvržena prikrajšanju socialnih virov, ki se nanašajo na medčloveške odnose. Socialna izolacija in osamljenost imata resne posledice za kakovost življenja in dobro počutje, s tem pa ovirata zdravo staranje. Razširjenost hude osamljenosti med starejšimi ljudmi, ki živijo v domovih za ostarele, je vsaj dvakrat večja kot pri populaciji, ki živi v skupnosti. Nedavne študije so poročale o še višjih stopnjah osamljenosti med pandemijo COVID-19. Družbeni odnosi so temeljna potreba za zdravo starost. Metodologija: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja. Podatke smo zbirali z anketiranjem. V raziskavi sta sodelovala 102 stanovalca doma starejših Danice Vogrinec Maribor. Rezultate ankete smo obdelali s pomočjo opisne in sklepne statistike v programu IBM SPSS Statistics 29 ter jih prikazali v obliki grafov in tabel s pomočjo programov Microsoft Office Word in Microsoft Office Excel. Rezultati: Na podlagi analize pridobljenih podatkov je bilo ugotovljeno, da so stanovalci doma za starejše občutili višje stopnje osamljenosti med pandemijo COVID-19. Ocena osamljenosti se ni navezovala na število svojcev, ki jih obiskujejo. Prav tako ni bilo razlik v osamljenosti glede na spol anketirancev. Velik vpliv na oceno osamljenosti pa je imela samoocena zdravstvenega stanja in počutja anketiranega. Razprava: Osamljenost je pogosto preučevana kot dejavnik tveganja za številne zdravstvene in duševne težave. Hkrati pa je slabo zdravstveno stanje možen vzrok za socialno izolacijo in izključenost. Obravnavanje zdravstvenih potreb starejših ljudi je pomembno sredstvo za spodbujanje njihove stopnje družbene povezanosti. Prepoznavanje osamljenosti bi moralo biti sestavni del psihološke in zdravstvene ocene v tej populaciji.
Ključne besede: osamljenost, starejši, domovi starejših, COVID-19, zdravo staranje
Objavljeno v ReVIS: 04.07.2025; Ogledov: 295; Prenosov: 5
Celotno besedilo (2,11 MB) |
8. Zdrav življenjski slog pri medicinskih sestrah po preboleli okužbi s covidom-19 : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaMateja Gral Žohar, 2023, diplomsko delo Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšen je življenjski slog medicinskih sester po okužbi s covidom-19 in če je po okužbi prišlo do kakšnih sprememb glede na življenjski slog pred okužbo. Sočasno nas je zanimalo, kateri dejavniki medicinske sestre motivirajo in ovirajo pri vzdrževanju zdravega življenjskega sloga. V raziskavo je bilo vključenih 49 medicinskih sester (87,76 % žensk) v starosti od 23 do 53 let (M = 36,94, SD = 10,41). Udeleženci so izpolnili vprašalnik o tem, kako pogosto izvajajo posamezna zdrava vedenja, kako pogosto jih posamezni dejavniki motivirajo in ovirajo pri zdravem življenjskem slogu in ali je prišlo do kakšnih sprememb na boljše ali slabše pri posameznih zdravih vedenjih po okužbi. Medicinskim sestram po okužbi s covidom-19 v povprečju uspeva občasno ali pogosto upoštevati večino smernic zdravega življenjskega sloga. V najmanjši meri redno izvajajo tehnike sproščanja (samo 3 %), kljub temu, da jih 55 % občasno ali pogosto doživlja močan stres. Nekaj več težav imajo medicinske sestre tudi na področju telesne aktivnosti in spanja. K ohranjanju zdravega življenjskega sloga jih najpogosteje motivira socialna podpora družine in prijateljev, hkrati pa je pomanjkanje časa najpogostejša ovira. Po okužbi s covidom-19 v povprečju ni prihajalo do izrazitejših sprememb na slabše ali na boljše. Zaključimo lahko, da se medicinske sestre po okužbi s covidom-19 trudijo vzdrževati zdrav življenjski slog in verjetno k temu prispeva tudi njihova ozaveščenost ter znanje o zdravih vedenjih, ki ga pridobijo med izobraževanjem. Kljub temu pa bi bilo dobro medicinske sestre dodatno spodbujati in jih podpirati pri konstruktivnih načinih soočanja s stresom ter ureditvi spalne higiene.
Ključne besede: medicinske sestre, zdrav življenjski slog, covid-19, motivatorji in ovire, spremembe
Objavljeno v ReVIS: 03.07.2025; Ogledov: 287; Prenosov: 7
Celotno besedilo (617,93 KB) |
9. Istraživanje odnosa s javnošću hrvatskog zdravstvenog sustava u vrijeme zdravstvene krize : doktorska disertacija študijskega programa tretje bolonjske stopnje Strateški komunikacijski managementStjepan Petričević, 2024, doktorska disertacija Opis: U današnjem digitalnom dobu, kad društveni mediji imaju ključnu ulogu u širenju informacija, pandemija COVID-19 postavila je izazove, ne samo u zdravstvu, već i u sferi komunikacije. Ova disertacija istražuje dinamiku između medija, krizne komunikacije i povjerenja, koristeći pandemiju COVID-19 kao primjer. U uvodu se ističe kritična važnost informacija za javno zdravlje i sigurnost tijekom pandemije, dok je masovno širenje dezinformacija stvorilo ozbiljan izazov (poznat pod nazivom infodemija). Teorijski okvir uključuje ulogu masovnih medija u kriznim situacijama i istraživanje teorije uokvirivanja (framing theory) u oblikovanju medijskog sadržaja. Metodologija istraživanja obuhvaća analizu objava na društvenim mrežama kako bi se identificirali obrasci komunikacije i pristup informiranju javnosti. Korištene su statističke analize s ciljem dubljeg razumijevanja dinamike medijske komunikacije. Rezultati analize otkrili su varijacije u distribuciji, fokusu i korištenju izvora informacija tijekom pandemije. Poseban naglasak stavljen je na povjerenje, dosljednost i transparentnost informacija te njihov utjecaj na percepciju javnosti. Rezultati istraživanja ukazuju na potrebu za unaprjeđenjem dosljednosti, pravovremenosti i kvalitete informacija tijekom kriznih situacija. Rasprava ističe važnost dosljednosti u komunikaciji zdravstvenih informacija na društvenim mrežama, te potrebu za poboljšanjem strategija komunikacije kako bi se osiguralo bolje informiranje i povjerenje javnosti. Također, razmatra se potreba za novim pristupima i modelima komunikacije, poput predloženog modela IDEA-CommTrust, koji naglašava povjerenje kroz kvalitetu informacija i odgovorno djelovanje. Zaključno, istraživanje daje dublji uvid u ulogu medija u kriznom komuniciranju tijekom pandemije COVID-19 i naglašava potrebu za dosljednom, pravovremenom i transparentnom komunikacijom kako bi se izgradio veći stupanj povjerenja javnosti.
Ključne besede: krizna komunikacija, društvene mreže, COVID-19, oblikovanje vijesti, povjerenje javnosti
Objavljeno v ReVIS: 28.05.2025; Ogledov: 391; Prenosov: 1
Celotno besedilo (2,88 MB) |
10. Kakovost dela in zadovoljstvo pacientov s telegentskimi storitvamiAnita Jančar, 2025, magistrsko delo Opis: Izhodišča: Telemedicina je oblika zdravstvene oskrbe na daljavo, ki z uporabo informacijske in komunikacijske tehnologije omogoča dostop do zdravstvenih storitev brez neposrednega fizičnega stika med pacientom in izvajalcem. V času pandemije covid-19 je postala ključna rešitev za zagotavljanje varne in pravočasne oskrbe ter zmanjšanje tveganja za širjenje okužb. Ena izmed pomembnih vej telemedicine je telegenetika, ki omogoča izvajanje genetskih svetovanj na daljavo, kar je še posebej dragoceno za prebivalce oddaljenih območij in tiste z omejenim dostopom do zdravstvenih storitev. Namen magistrske naloge je oceniti sprejemljivost telegenetike v slovenskem prostoru v času covid-19 in po njem, kakovost izvedbe storitve ter zadovoljstvo pacientov s storitvijo.
Metoda: Za zbiranje podatkov smo uporabili metodo sistematičnega pregleda obstoječe strokovne in znanstvene literature kakovosti v zdravstvu in zadovoljstvu pacientov s telegenetskim svetovanjem. Za anketiranje smo oblikovali spletni anketni vprašalnik, ki smo ga prek internetne pošte razposlali ciljni populaciji. Spletni vprašalnik je bil oblikovan v spletnem orodju 1ka. V raziskavo smo vključili paciente s sumom na genetsko bolezen, ki so bili v času pandemije in po njej napoteni v specialistično ambulanto Kliničnega inštituta za genomsko medicino v Ljubljani. Podatki so se zbirali v spletnem orodju 1ka. Statistična obdelava je bila narejena s pomočjo programa SPSS.
Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 860 anketirancev, 770 je bilo obravnavanih med pandemijo in 90 po pandemiji. S pomočjo statističnih testov smo nekatere hipoteze potrdili, nekatere ovrgli. Rezultati raziskave so pokazali visoko zadovoljstvo pacientov s telegenetskim svetovanjem, ki je ostalo visoko tako med pandemijo kot po njej. Večina anketirancev bi se ponovno odločila za takšno obliko obravnave. V raziskavi smo ugotovili povezavo med demografskimi dejavniki in zadovoljstvom anketiranih. Razumevanje informacij je bilo v povprečju višje pri pacientih z univerzitetno izobrazbo kot pri tistih z nižjo izobrazbo. Anketiranci, ki so med svetovanjem naleteli na tehnične težave, so težje razumeli prejete informacije. Velika večina bi telegenetsko svetovanje priporočila tudi drugim.
Razprava: Naša raziskava je pokazala visoko zadovoljstvo pacientov s telegenetskim svetovanjem. Rezultati potrjujejo, da telegenetika prispeva k večji učinkovitosti in kakovosti zdravstvene obravnave ter omogoča boljše prilagajanje izzivom sodobnega časa, kar prispeva k vzdržnosti zdravstvenega sistema. Kljub majhnosti Slovenije in relativno majhni oddaljenosti od centrov za genetske obravnave, je večina anketiranih pacientov izrazila pripravljenost, da bi se v prihodnje ponovno odločila za tovrsten način svetovanja. Ti rezultati potrjujejo potencial telegenetike kot trajne in obetavne metode zdravstvene oskrbe na daljavo v slovenskem prostoru.
Ključne besede: kakovost, telegenetika, covid-19, zadovoljstvo pacientov
Objavljeno v ReVIS: 15.05.2025; Ogledov: 474; Prenosov: 10
Celotno besedilo (1,67 MB) |
