Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Raziskovalno vprašanje (RV): Na kakšen način organizacije ustvarjajo pogoje za uresničevanje sprememb? Namen: Preučili smo strokovno literaturo, ki obravnava različne načine uspešnega upravljanja sprememb v organizacijah ter na podlagi rezultatov oblikovali temeljne ugotovitve in spoznanja. Metoda: Pri pisanju teoretičnih izhodišč smo uporabili opisno metodo s študijem relevantne domače in tuje literature ter metodo povzemanja z uporabo zapiskov in navedb drugih avtorjev. Pri raziskavi smo izvedli sistematičen pregled relevantnih strokovnih virov in nato izvedli njihovo kvalitativno analizo, kjer smo s pomočjo analitičnega proučevanja oblikovali temeljne ugotovitve in spoznanja vezana na naše raziskovalno vprašanje. Rezultati: Organizacije ustvarjajo pogoje za uspešno uresničevanje sprememb z večdimenzionalnim pristopom, na katerega vplivajo transformacijski in transakcijski dejavniki sprememb. Uspešnost sprememb je odvisna od sposobnosti organizacij, da prepoznajo izzive in implementirajo strategije, ki spodbujajo inoviranje in agilnost ter vključenost deležnikov v organizacijske procese. Pri uresničevanju sprememb gre za proces, ki vključuje neprestano samoizpraševanje in samorefleksijo za doseganje odličnih rezultatov. Odprta in učinkovita dvosmerna komunikacija, temelječa na podlagi transparentnih dokazov, je ključna za zmanjševanja odpora pri uvajanju sprememb. Organizacija: Zbrane ugotovitve prispevajo k razumevanju negativnih dejavnikov odpora pri uvajanju sprememb ter organizacijam pomagajo pri uvajanju boljših strategij in organizacijskih procesov, ki podpirajo vključenost udeležencev in uvajanje inovacij. Družba: Vodenje sprememb ne povečuje uspešnosti zgolj organizacije same, temveč lahko spodbuja transformacijske premike v zunanjem okolju organizacije, ki vodijo k bolj inovativni in na trajnostnem modelu temelječi družbi. Originalnost: Raziskava se celovito loteva uspešnega upravljanja sprememb, saj združuje analizo strateških (transformacijski) in transakcijskih (operativnih) dejavnikov sprememb ter sintezo različnih teoretičnih modelov upravljanja sprememb. Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Raziskave v zajeti literaturi uporabljajo različne metodologije, kar bi lahko vplivalo notranjo veljavnost raziskave. Prav tako so viri vključevali organizacije z različnih področij delovanja, kar lahko vpliva na zunanjo veljavnost raziskave ter s tem posploševanje na preostale specifične sektorje. Za izboljšanje veljavnosti raziskave o ustvarjanju pogojev za uresničevanje sprememb svetujemo izvedbo empirične raziskave v različnih sektorjih.
Ključne besede: uvajanje sprememb, vodenje sprememb, model EFQM, agilnost organizacije, dejavniki sprememb, trajnost, organizacijska kultura
Objavljeno v ReVIS: 02.02.2026; Ogledov: 97; Prenosov: 2
Celotno besedilo (396,84 KB)

Opis: Raziskovalno vprašanje (RV): Kako se spremlja kakovost v zobozdravstvu v zdravstvenih ustanovah na primarni ravni? Namen: Namen raziskave je bil opraviti sistematičen pregled domače in tuje strokovne literature ter doktorskih disertacij na temo kakovosti v zobozdravstvu. Metoda: Informacije smo zbirali s sistematičnim pregledom strokovnih del na tematiko kakovosti v zobozdravstvu po javno dostopnih bazah podatkov. Članke v slovenščini in angleščini smo selekcionirali tako, da smo odstranili dvojnike in tiste z nepopolnim tekstom. Nadalje smo znanstvene članke in doktorske disertacije preverili z vidika ustreznosti glede na naše iskalne parametre in neustrezne tekste izločili. Rezultati: Ugotavljamo, da obstaja veliko definicij kaj kakovost v zobozdravstvu sploh je, katera so pomembna področja in kazalniki kakovosti in da je področje kakovosti v zobozdravstvu do določene mere manj raziskano v primerjavi s splošno oz. družinsko medicino. Opravljenih je več sistematičnih pregledov literature in manj člankov v katerih avtorji ocenjujejo stanje in izide po vpeljavi načel kakovosti na področju zobozdravstva. V R Sloveniji nismo zaznali raziskav na temo kakovosti v zobozdravstvu na primarni ravni. Organizacija: Prikazali smo razmere in raven spremljanja kakovosti na področju zobozdravstva v na ravni primarnih javnih zdravstvenih zavodov. Družba: Kazalniki kakovosti so namenjeni spremljanju zobozdravstvene obravnave in so namenjeni ključnim udeležencem, kot npr. lastnikom, menedžerjem, zaposlenim v zdravstvenih ustanovah in uporabnikom storitev. Originalnost: Ugotovili smo, da kazalniki kakovosti na področju zobozdravstva niso enotni ter da primanjkuje empiričnih raziskav na področju spremljanja kakovosti na področju zobozdravstva v primarnih javnih zdravstvenih zavodih. Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Raziskava je bila omejena na pregled literature na temo menedžmenta kakovosti na področju zobozdravstva v javnih zavodih na primarni ravni. V nadaljnjem raziskovanju bi bilo smiselno analizirati razloge za obstoječi nabor kazalnikov kakovosti ter identificirati kazalnike kakovosti, ki prinašajo koristi za izvajalca kot uporabnika zobozdravstvenih storitev.
Ključne besede: dejavniki kakovosti, kazalniki kakovosti, menedžment kakovosti, primarni zavodi, zobozdravstvo, zdravstvene ustanove, ustno zdravje
Objavljeno v ReVIS: 30.01.2026; Ogledov: 65; Prenosov: 1
Celotno besedilo (578,17 KB)

Opis: Teoretična izhodišča: Srčno-žilna obolenja predstavljajo pereč problem sodobne družbe. Ne le, da terjajo mnogo življenj, predstavljajo tudi ogromen finančni zalogaj. Dejavniki tveganja za nastanek tovrstnih obolenj so različni – poznamo spremenljive in nespremenljive dejavnike. Kljub temu da obstajajo spremenljivi dejavniki, torej dejavniki, ki jih posameznik lahko sam nadzoruje in tudi obvladuje, statistični podatki še vseeno ostajajo zaskrbljujoči. Metodologija: Uporabili smo deskriptivno in kvantitativno metodologijo raziskovanja. Vzorec, ki je bil naključen, je vključeval 100 prebivalcev občine Rogašovci. Ugotovljeni rezultati so bili predstavljeni opisno in prikazani v diagramih s pomočjo programa Microsoft Office Excel 2016 in IBM SPSS Statistics. Rezultati: Pridobljeni rezultati anketnega vprašalnika nakazujejo, da so vsi anketirani že slišali za srčno-žilna obolenja. Največ anketiranih je pridobilo največ informacij glede srčno-žilnih obolenj preko socialnih omrežij, televizije in radia. Bolezen, za katero se je največkrat slišalo, je bila arterijska hipertenzija. 95,0 % anketiranih je bilo mnenja, da pozna dejavnike tveganja, ki vplivajo na nastanek srčno-žilnih bolezni. Največ anketiranih je ocenilo, da je kajenje eden glavnih dejavnikov tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezni. 56,0 % anketiranih je menilo, da je njihova ozaveščenost o srčno-žilnih bolezni zadovoljiva. 49,0 % anketiranih pa je menilo, da je njihova ozaveščenost o dejavnikih tveganja za nastanek omenjenih bolezni zadovoljiva. Populacija srednjih let (31–45 let) pozna več dejavnikov tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezni kot ostale populacije. Razprava: Na podlagi pridobljenih rezultatov je bilo ugotovljeno, da imajo prebivalci občine Rogašovci po lastnem mnenju zadovoljivo znanje o srčno-žilnih boleznih in prav tako zadovoljivo znanje o dejavnikih tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezni.
Ključne besede: srčno-žilna obolenja, dejavniki tveganja, ozaveščenost, preprečevanje, zdravljenje
Objavljeno v ReVIS: 18.12.2025; Ogledov: 221; Prenosov: 13
Celotno besedilo (2,12 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Ključne besede: humani papiloma virus, plantarne bradavice, mehanizmi nastanka plantarnih bradavic, dejavniki tveganja za okužbo s HPV, zdravljenje bradavic, destruktivne metode obravnave plantarnih bradavic
Objavljeno v ReVIS: 26.11.2025; Ogledov: 325; Prenosov: 14
Celotno besedilo (2,19 MB)

Opis: V magistrski nalogi je obravnavan vpliv zakonske redefinicije kaznivega dejanja posilstva v skladu z modelom »samo ja pomeni ja« na sodno obravnavo žrtev spolnega nasilja v Sloveniji. S prenovo Kazenskega zakonika, ki je v ospredje postavil soglasje kot ključni element kaznivega dejanja, je država naredila pomemben korak k zaščiti spolne avtonomije. Temeljna sprememba je v tem, da odsotnost soglasja nadomešča prejšnjo zahtevo po prisili, kar pomeni sodobnejše in bolj realistično razumevanje spolnega nasilja. Teoretični del naloge temelji na feminističnih teorijah spolnega nasilja, konceptih kulture posilstva, mitih o posilstvu in razumevanju soglasja. Poseben poudarek je na psihosocialnih dejavnikih soglasja, ki pomembno vplivajo na razumevanje izkušenj žrtev in na presojo njihove verodostojnosti. Analiza pokaže, da pravni postopki brez tega uvida pogosto reproducirajo stereotipe in vodijo v sekundarno viktimizacijo. Empirični del temelji na kvalitativnih intervjujih s pravosodnimi strokovnjaki, kriminološkimi raziskovalci in psihosocialnimi svetovalkami. Rezultati kažejo, da implementacija modela »samo ja pomeni ja« v praksi še ni dosledna in enotna. Najpogosteje izpostavljeni oviri sta pomanjkanje izobraževanj pravosodnega osebja o nepravnih vsebinah in prisotnost stereotipov o »idealnem posilstvu«, vezanih na tradicionalni model prisile. Naloga se ne ustavi pri analizi, temveč ponudi tudi nabor praktičnih priporočil za pravosodne akterje in psihosocialne svetovalce. Ta so usmerjena v zmanjšanje sekundarne viktimizacije, večjo občutljivost za kompleksnost spolnega nasilja in učinkovitejšo implementacijo modela »samo ja pomeni ja«. Poudarjena je potreba po obveznih, sistematičnih in praktično naravnanih izobraževanjih ter po tesnejšem sodelovanju med institucijami. Magistrska naloga tako prispeva k razumevanju sodobnega pravnega okvira spolnega nasilja in opozarja, da je za pravičnejšo obravnavo žrtev nujna kombinacija zakonodajnih sprememb, strokovne usposobljenosti in celostne psihosocialne podpore.
Ključne besede: model »ja pomeni ja«, kultura posilstva, stereotipi, spolno nasilje, sodna praksa, psihosocialni dejavniki soglasja, sekundarna viktimizacija.
Objavljeno v ReVIS: 15.10.2025; Ogledov: 452; Prenosov: 7
Celotno besedilo (2,36 MB)