1. Vpliv zakonske redefinicije posilstva po modelu "samo ja pomeni ja" na obravnavo žrtev na sodiščuSonca Menart, 2025, ni določena Opis: V magistrski nalogi je obravnavan vpliv zakonske redefinicije kaznivega dejanja posilstva v skladu z modelom »samo ja pomeni ja« na sodno obravnavo žrtev spolnega nasilja v Sloveniji. S prenovo Kazenskega zakonika, ki je v ospredje postavil soglasje kot ključni element kaznivega dejanja, je država naredila pomemben korak k zaščiti spolne avtonomije. Temeljna sprememba je v tem, da odsotnost soglasja nadomešča prejšnjo zahtevo po prisili, kar pomeni sodobnejše in bolj realistično razumevanje spolnega nasilja.
Teoretični del naloge temelji na feminističnih teorijah spolnega nasilja, konceptih kulture posilstva, mitih o posilstvu in razumevanju soglasja. Poseben poudarek je na psihosocialnih dejavnikih soglasja, ki pomembno vplivajo na razumevanje izkušenj žrtev in na presojo njihove verodostojnosti. Analiza pokaže, da pravni postopki brez tega uvida pogosto reproducirajo stereotipe in vodijo v sekundarno viktimizacijo.
Empirični del temelji na kvalitativnih intervjujih s pravosodnimi strokovnjaki, kriminološkimi raziskovalci in psihosocialnimi svetovalkami. Rezultati kažejo, da implementacija modela »samo ja pomeni ja« v praksi še ni dosledna in enotna. Najpogosteje izpostavljeni oviri sta pomanjkanje izobraževanj pravosodnega osebja o nepravnih vsebinah in prisotnost stereotipov o »idealnem posilstvu«, vezanih na tradicionalni model prisile.
Naloga se ne ustavi pri analizi, temveč ponudi tudi nabor praktičnih priporočil za pravosodne akterje in psihosocialne svetovalce. Ta so usmerjena v zmanjšanje sekundarne viktimizacije, večjo občutljivost za kompleksnost spolnega nasilja in učinkovitejšo implementacijo modela »samo ja pomeni ja«. Poudarjena je potreba po obveznih, sistematičnih in praktično naravnanih izobraževanjih ter po tesnejšem sodelovanju med institucijami.
Magistrska naloga tako prispeva k razumevanju sodobnega pravnega okvira spolnega nasilja in opozarja, da je za pravičnejšo obravnavo žrtev nujna kombinacija zakonodajnih sprememb, strokovne usposobljenosti in celostne psihosocialne podpore.
Ključne besede: model »ja pomeni ja«, kultura posilstva, stereotipi, spolno nasilje, sodna praksa, psihosocialni dejavniki soglasja, sekundarna viktimizacija.
Objavljeno v ReVIS: 15.10.2025; Ogledov: 195; Prenosov: 6
 Celotno besedilo (2,36 MB) |
2. Strategije postavljanja začetne cene pri prodaji nepremičnin: vpliv na pogajalski procesAna Milović, 2025, ni določena Opis: Namen magistrskega dela je bil preučiti, kako različne cenovne strategije (npr. višja, realna ali nižja cena) vplivajo na to, kako kupci vrednotijo nepremičnine, kakšna je njihova pripravljenost za vstop v pogajanja ter kako se oblikuje končni izid prodajnega procesa.
V teoretičnem delu magistrskega dela predstavljamo nepremičninski trg kot kompleksen sistem, kjer odločanje temelji tako na ekonomskih kot tudi na psiholoških dejavnikih. V empiričnem delu raziskave oz. magistrskega dela so bile analizirane preference kupcev glede ključnih lastnosti nepremičnin. Rezultati jasno kažejo, da kupci največji pomen pripisujejo velikosti in ceni, sledita stanje nepremičnine in tip, medtem ko se je lokacija izkazala za najmanj vpliven dejavnik pri izbiri.
Najvišje preference so bile izražene za velike nepremičnine, hiše, ki so nove ali dobro ohranjene, ter za cene, ki se gibljejo okoli 100.000 evrov. Manj zanimive so bile starejše nepremičnine, tiste, ki potrebujejo prenovo, ter tiste z višjo ceno. Ključno sporočilo raziskave je, da začetna cena ni le vrednost, ampak tudi izhodiščna točka v miselnem okviru kupca.
Magistrsko delo zaključujemo z ugotovitvijo, da začetna cena ni zgolj izhodiščna točka za dogovor, temveč močno oblikuje celotno izkušnjo prodaje.
Ključne besede: Začetna cena, nepremičninski trg, strategije oblikovanja cen, dejavniki odločanja kupcev, pogajalski proces.
Objavljeno v ReVIS: 15.10.2025; Ogledov: 176; Prenosov: 4
Celotno besedilo (971,76 KB) |
3. Vpliv zdravstvenih in demografskih dejavnikov na uspešnost fizioterapije pri kronični ledveni bolečini : doktorska disertacija študijskega programa tretje bolonjske stopnje FizioterapijaUrška Šajnović, 2025, doktorska disertacija Opis: Kronična ledvena bolečina je kompleksen pojem, na katerega vpliva več dejavnikov: nevrobioloških, psiholoških in socioekonomskih. V pričujoči raziskavi smo preučevali vpliv bolečine, stresa, zaupanja v fizioterapevtsko obravnavo in kakovost življenja pacientov na uspešnost fizioterapije pri obravnavanem bolečinskem sindromu. V prvem delu disertacije smo z bibliometričnim pregledom bibliografije naredili poglobljen pregled znanstvene literature. Pri tem smo se osredotočili na analizo demografskih in zdravstvenih dejavnikov tveganja za nastanek in potek KLB pri delovno aktivnem prebivalstvu. V drugem delu smo predstavili metodologijo in rezultate raziskave. Pričujoča študija je predeksperimentalna raziskava s pristopom pred in po testiranju, opravljena na vzorcu 123 pacientov. Uporabljene so bile različne statistične metode: deskriptivna statistika, multipla linearna regresijska analiza in ANOVA. V tretjem delu študije smo pridobljene rezultate interpretirali glede na kritične zaključke pregleda do zdaj znane literature in pri tem odgovorili na zastavljeni raziskovalni vprašanji, in sicer: katera od obravnavanih spremenljivk in na kak način vpliva na uspešnost fizioterapije pri KLB. Zaradi tesne povezanosti obravnavanih spremenljivk smo interpretacijo poglobili z raziskovalnimi hipotezami. Ugotovili smo, da imata največji vpliv bolečina in stres, medtem ko kakovost življenja, zaupanje in demografski dejavniki kažejo šibke in neznačilne povezave. Študija združuje fizioterapevtski, javnozdravstveni in vedenjsko-kognitivni vidik aktualne problematike aktivnega delovnega prebivalstva, kar je bistvenega pomena za celostni pristop k obravnavi KLB. Z ugotovitvami prispevamo k razvijanju individualiziranega pristopa fizioterapevtske obravnave in optimizaciji fizioterapevtskih pristopov na podlagi psiho-telesnih značilnosti ranljive populacije pacientov s KLB. Študija vključuje tudi poudarek na zaupanju kot pomembnem psihosocialnem dejavniku KLB, kar predstavlja nov doprinos znanosti.
Ključne besede: kronična ledvena bolečina, fizioterapija, zaupanje, kakovost življenja, stres, demografski dejavniki
Objavljeno v ReVIS: 03.10.2025; Ogledov: 194; Prenosov: 5
Celotno besedilo (6,42 MB) |
4. Pomen obvladovanja socioeconomskih tveganj pri otrocih z bronhiolitisom v zdravstveni obravnaviUrška Močnik, 2025, magistrsko delo Opis: Izhodišča: Akutni bronhiolitis predstavlja enega najpogostejših vzrokov za hospitalizacijo otrok, mlajših od dveh let, pri čemer njegova pojavnost pogosto ni odvisna zgolj od bioloških dejavnikov, temveč pogosto tudi od socioekonomskih. Socioekonomska tveganja so problem, ki se nanaša na širok spekter izzivov in nevarnosti, ki izhajajo iz kompleksne medsebojne povezanosti med socioekonomskimi dejavniki ter zdravstvenim stanjem otrok. Namen magistrskega dela je bil s pomočjo pregleda in analize aktualne znanstvene literature ugotoviti, ali obstaja korelacija med socioekonomskimi tveganji in otroki, ki zbolijo z bronhiolitisom.
Metode: Izveden je bil sistematični pregled domače in tuje znanstvene literature, objavljene v obdobju od leta 2015 do 2025 v podatkovnih bazah CHINAL, PubMed, Science Direct, Google Učenjak, COBISS ter knjižnici in otroškem oddelku KIBVS. V analizo je bilo vključenih 29 izvirnih znanstvenih člankov z odprtim dostopom. Uporabljena je bila kvalitativna vsebinska analiza z oblikovanjem vsebinskih kod in kategorij ter zasnovo teoretičnega okvira.
Rezultati: Analiza literature je pokazala, da so ključni socioekonomski dejavniki tveganja za pojav bronhiolitisa nizka izobrazba staršev, slaba zdravstvena pismenost, nizek dohodek, brezposelnost, finančna stiska, prenatrpanost, neustrezni higienski pogoji, stanovanjska revščina, pripadnost manjšinam oz. avtohtonim skupnostim, sistemska neenakost, kajenje, geografske ovire in neenak dostop do virov.
Razprava: Rezultati sistematičnega pregleda literature potrjujejo, da socioekonomska tveganja pomembno vplivajo na pojavnost akutnega bronhiolitisa pri otrocih, pri čemer je problem večplasten in se izraža na več ravneh. Rezultati dela bi lahko služili kot podlaga za razvoj kliničnih poti in zagotavljanje bolj kakovostne in varne zdravstvene obravnave otrok z akutnim bronhiolitisom.
Ključne besede: socioekonomska tveganja, socioekonomski dejavniki tveganj, bronhiolitis, otroci, zdravstvena obravnava
Objavljeno v ReVIS: 19.09.2025; Ogledov: 220; Prenosov: 9
Celotno besedilo (1,46 MB) |
5. Zadovoljstvo na delovnih mestih učiteljev v osnovnih in srednjih šolah : magistrsko delo študijskega programa druge bolonjske stopnje Management poslovnih sistemovMaja Vidervol, 2025, magistrsko delo Opis: Študija v magistrskem delu raziskuje zadovoljstvo učiteljev v povezavi z obsegom dela, doseženim nazivom in udeležbo na strokovnih izobraževanjih. Raziskava vključuje trenutno problematiko pomanjkanja kadra v vzgoji in izobraževanju, zaradi česar je bila v začetku leta uvedena nova plačna reforma. Cilj plačne reforme je izboljšanje delovnih pogojev in povečanje zaposlitev na področju vzgoje in izobraževanja. Raziskovalno vprašanje, ki ga obravnavano v raziskavi je, v kolikšni meri so učitelji zadovoljni s spremembami plačne reforme in ali menijo, da bodo spremembe pripomogle k povečanju zaposlitev na tem področju. Raziskava je bila izvedena s kvantitativno metodo raziskovanja. Za namen pridobitve podatkov je bil uporabljen anketni vprašalnik, ki je bil posredovan učiteljem na osnovne in srednje šole. Končni vzorec, ki je bil vključen v obdelavo podatkov je obsegal 340 v celoti in pravilno izpolnjenih odgovorov. Obdelava podatkov je bila analizirana s pomočjo statističnega paketa za družbene vede. Ugotovitve študije kažejo, da med skupinami učiteljev z različno delovno obremenitvijo in različnimi nazivi ni statistično značilnih razlik v stopnji zadovoljstva. Zadovoljstvo učiteljev pa je pozitivno povezano s pogostejšo udeležbo na izobraževanjih. Rezultati raziskave kažejo tudi, da možnost napredovanja ni ključni dejavnik, ki vpliva na zadovoljstvo učiteljev. Ugotovitve nakazujejo, da so učitelji nezadovoljni s spremembami plačne reforme in menijo, da spremembe ne bodo pripomogle k večjemu številu zaposlitev na tem področju. Rezultati raziskave pomembno prispevajo k boljšemu razumevanju dejavnikov, ki vplivajo na zadovoljstvo učiteljev. Prav tako lahko pripomorejo pri razvoju novih strategij, ki jih uvajajo zaradi izboljšanja delovnih pogojev v vzgoji in izobraževanju.
Ključne besede: zadovoljstvo na delovnem mestu, motivacija, dejavniki zadovoljstva, napredovanje učiteljev, prenova plačnega sistema v javnem sektorju
Objavljeno v ReVIS: 18.09.2025; Ogledov: 254; Prenosov: 6
Celotno besedilo (1,47 MB) |
6. Vloga diplomirane medicinske sestre pri pooperativnih zapletih : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaTamara Ploj, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: V kirurgiji poznamo različne vrste operativnih posegov, pri vsaki izmed njih pa obstaja možnost za pooperativne zaplete. Pri preprečevanju zapletov ima ključno vlogo diplomirana medicinska sestra, ki je nosilka del in nalog v zdravstveni negi. Pri svojem delu mora biti samostojna in imeti ustrezno znanje, delovne izkušnje, psihofizične in osebnostne lastnosti ter odgovoren odnos do pacienta. Metode: V diplomskem delu je uporabljena deskriptivna oziroma opisna metoda dela. Zajema pregled literature, pri čemer smo uporabili diagram PRISMA. Pri iskanju podatkov smo uporabili različne podatkovne baze, katerih analiza je vključevala uporabo ključnih besed ter vključevalne in izključitvene kriterije. S pomočjo pridobljene literature smo odgovorili na zastavljena raziskovalna vprašanja. Rezultati: Medicinske sestre v perioperativnem okolju imajo ključno vlogo pri zagotavljanju varne in kakovostne oskrbe pacientov. Kot vodje usklajujejo naloge v operacijskih timih, skrbijo za nemoten potek operacij in izboljšanje kakovosti oskrbe. V predoperativnem obdobju medicinska sestra prepozna specifične potrebe pacienta in tveganja, kar omogoča ustrezno pripravo na operacijo. Prepoznavanje tveganj in optimizacija priprave pacienta sta ključna za uspešen perioperativni proces, kar je še posebej pomembno za zmanjšanje zapletov in izboljšanje rezultatov zdravljenja. Razprava: Vloga diplomirane medicinske sestre pri preprečevanju pooperativnih zapletov se začne že v perioperativnem obdobju, je kontinuirana in vključuje medicinsko sestro na različnih nivojih izvajanja zdravstvenega varstva. Poznavanje vseh področij dela je ključno za zmanjšanje pooperativnih zapletov. Poleg tega je učinkovita komunikacija med medicinskimi sestrami in zdravniki ključnega pomena za uspešno delovanje zdravstvenega tima, saj vključuje več kot le prenos informacij, temveč tudi zagotavlja usklajenost, spremljanje pacientovega stanja in hitre odzive v nujnih primerih.
Ključne besede: operacija, pooperativni zapleti, vloga medicinske sestre, dejavniki tveganja, priprava na operacijo
Objavljeno v ReVIS: 11.09.2025; Ogledov: 247; Prenosov: 8
Celotno besedilo (851,51 KB) |
7. Analiza zavzetosti zaposlenih v Zdravstvenem domu Murska Sobota : magistrsko delo študijskega programa druge bolonjske stopnje Zdravstvena negaRenata Gorjan, 2025, magistrsko delo Opis: Uvod: Zavzeti zaposleni imajo številne pozitivne učinke na delovno okolje in uspešnost organizacije. Zavzeti zaposleni so čustveno povezani s svojim delom in organizacijo, so motivirani, predani in si prizadevajo za doseganje skupnih ciljev. Zato je namen raziskave bil preveriti stopnjo zavzetosti med zaposlenimi v Zdravstvenem domu Murska Sobota. Metode: Uporabljena je bila neeksperimentalna metoda empiričnega raziskovanja. Podatke smo zbrali s pomočjo vprašalnika, ki smo ga povzeli po Gallupovem vprašalniku Q12, in Utrechtove lestvice zavzetosti (UWES-9); le-ta sta nam služila za analizo zavzetosti zaposlenih. Uporabljen je bil nenaključni namenski vzorec, ki je zajemal 169 zaposlenih v Zdravstvenem domu Murska Sobota. Za statistično obdelavo podatkov je bil uporabljen program SPSS 29.0. Vrednost p<0,05 je določala mejo statistične značilnosti. Rezultati: 108 (67,9 %) anketiranih je izrazilo visoko stopnjo zavzetosti, kar je statistično značilno preseglo naša pričakovanja v višini 33,3 % (binomski test=57,075; p<0,001). Zavzetost anketiranih se ni statistično značilno razlikovala glede na delovno dobo (H=1,371; p=0,849) in ne glede na izobrazbo anketiranih (H=3,757; p=0,585). Največjo zavzetost so imeli anketirani iz babyboom generacije. Nismo ugotovili nobene razlike v delovni zavzetosti glede na opravljanje funkcije na višjem ali nižjem nivoju (U=1624,500; p=0,202). Razprava in sklep: Rezultati so pokazali, da je zavzetost zaposlenih v Zdravstvenem domu Murska Sobota visoka. Zavzetost ni bila povezana z dolžino delovne dobe ali stopnjo izobrazbe anketiranih, kar nakazuje, da so dejavniki, kot so delovna kultura, odnosi med zaposlenimi in pomen njihovega dela, bolj odločilni pri oblikovanju zavzetosti. Rezultati ponujajo pomembne informacije za upravljanje kadrov v zdravstvu, kjer je ključno ohranjati in krepiti motivacijo zaposlenih.
Ključne besede: zavzetost zaposlenih, dejavniki zavzetosti, vodja, zdravstvo, organizacija
Objavljeno v ReVIS: 08.09.2025; Ogledov: 285; Prenosov: 9
Celotno besedilo (2,84 MB) |
8. Materinstvo kot dejavnik ženskega podjetništva : magistrsko delo študijskega programa druge bolonjske stopnje Management poslovnih sistemovNeža Jurčević, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava vpliv materinstva na podjetniške odločitve žensk v Sloveniji in temelji na ponovitvi raziskave iz leta 2008. Namen raziskave je bil preveriti, ali se je v zadnjih sedemnajstih letih spremenil vpliv družinskih dejavnikov na motivacijo, organizacijo dela in strateške usmeritve podjetnic. Osredotoča se na primerjavo podjetnic z otroki in brez otrok glede razlogov za podjetništvo, razporeditve delovnega časa, skrbstvenih obveznosti, mreženja in usmerjenosti v rast podjetja. Empirični del temelji na kvantitativni analizi spletne ankete, ki jo je izpolnilo 124 podjetnic. V raziskavi je bilo preverjenih enajst hipotez, ki so bile oblikovane na podlagi prvotne raziskave in usklajene z aktualnimi raziskovalnimi vprašanji. Ugotovitve kažejo, da se podjetnice z otroki za podjetništvo pogosteje odločajo po 35. letu starosti in višje vrednotijo fleksibilnost kot motivacijski dejavnik. V nasprotju z domnevo, da materinstvo omejuje podjetniške aktivnosti, raziskava kaže, da te podjetnice aktivno gradijo socialni kapital in niso izrazito manj usmerjene v rast podjetja. Primerjave z raziskavo iz leta 2008 kažejo, da se je vpliv materinstva na podjetništvo žensk delno spremenil. Podjetnice z otroki so danes bolj vključene v mreženje in razvoj podjetja, kar lahko nakazuje večjo sposobnost usklajevanja podjetništva in družinskih obveznosti kot nekoč. Delo poudarja pomen življenjskih okoliščin pri oblikovanju podjetniške poti ter potrebo po raznolikih in prilagodljivih oblikah podpore. Raziskava tako prispeva k boljšemu razumevanju sodobnega ženskega podjetništva ob prisotnosti družinskih obveznosti.
Ključne besede: žensko podjetništvo, družinski dejavniki, podjetniška odločitev, življenjske okoliščine
Objavljeno v ReVIS: 02.09.2025; Ogledov: 264; Prenosov: 4
Celotno besedilo (4,21 MB) |
9. Fizioterapevtska obravnava najbolj pogostih poškodb pri baletu : pregled literatureGala Bartol, 2024, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Balet je plesna zvrst, pri kateri so poškodbe zaradi intenzivnih naporov pogoste in obremenjujoče za plesalce. Značilni so baletni čevlji »pointé«, s katerimi baletke izvajajo gibe na konicah prstov, posledično pa sta gleženj in stopalo najpogostejša predela patologij. Na razvoj poškodb vpliva več ključnih dejavnikov, kot so telesne asimetrije, baletni čevlji, spol, starost, trening, utrujenost in prehrana. Pri tem ima fizioterapija na podlagi prepoznavanja in odpravljanja vzrokov poškodb odločilno vlogo pri hitri in varni vrnitvi baletnika po poškodbi. Metoda: V empiričnem delu smo uporabili kvalitativno metodologijo. Literaturo smo iskali v podatkovnih zbirkah: PubMed, PEDro, Cochrane Library, Science Direct, PlosOne in Cobiss. Zadetke smo iskali na podlagi iskalnega niza v angleškem jeziku: »ballet« AND »injury« OR »injuries« AND »physiotherapy«, za iskanje v podatkovni zbirki Cobiss pa smo uporabili slovensko različico: »balet« IN »poškodba« ALI »poškodbe« IN »fizioterapija«. V pregled smo vključili članke, objavljene med letoma 2014 in 2024, s prostim dostopom do celotnega besedila v slovenskem ali angleškem jeziku. Rezultati: Na podlagi iskalnih kriterijev smo našli 530 zadetkov, od katerih smo v končni izbor za pregled literature vključili 11 virov, ki smo jih razvrstili v 4 kategorije in jim določili 13 kod. Razprava: Kinezioterapija je najbolj razširjena fizioterapevtska metoda za obravnavo baletnih poškodb in med drugim vključuje vadbo za stabilnost trupa, ravnotežje, propriocepcijo, gibljivost in domači vadbeni program. Učinkovite intervencije za zdravljenje baletnih poškodb so tudi suho iglanje, edukacija gibanja in kineziotaping. Med fizikalnimi agensi pa so se kot najprimernejši pokazali udarni globinski valovi, krioterapija in infrardeči laser.
Ključne besede: balet, baletne poškodbe, dejavniki tveganja, fizioterapija
Objavljeno v ReVIS: 12.08.2025; Ogledov: 498; Prenosov: 9
Celotno besedilo (837,62 KB) |
10. DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA ODLOČITEV ZDRAVSTVENIH DELAVCEV ZA ZAMENJAVO POKLICNE POTIJaša Kolenc, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Fluktuacija in pomanjkanje kadra v zdravstveni negi sta v svetu in Sloveniji velik problem, veliko je odhodov zaposlenih predvsem iz večjih ustanov. Večinoma je razlog za odhod prevelika obremenitev na zaposlenega, ki je posledica tudi kadrovske podhranjenosti v zdravstvenih ustanovah. Veliko zaposlenih se sooča s stresom na delovnem mestu, kar posledično lahko vodi v izgorelost, to pa v dodatno obremenjevanje že tako preobremenjenega kadra. K fluktuaciji prav gotovo ne pripomore dohodek zaposlenih, saj tisti na delovnih mestih z nižjo izobrazbo prejemajo zneske v bližini minimalne plače, zato se jih kar nekaj odloči za odhod na delovna mesta izven zdravstva, kjer so pogoji in plača boljši. Namen raziskave je bil ugotoviti najpogostejše dejavnike tveganja, ki vplivajo na odhod zaposlenih iz zdravstvene nege.
Metoda: Raziskava je temeljila na kvantitativni raziskovalni metodi in deskriptivni metodi dela. Kot instrument smo uporabili anketni vprašalnik. Vzorec je bil namenski, v raziskavo smo vključili tako trenutno zaposlene v zdravstveni negi kot tudi tiste, ki so iz nje že odšli, a so v njej delali najmanj pet let. Raziskava je potekala od julija do septembra 2023.
Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 192 anketirancev, od tega je bilo 37 (19 %) moških in 155 (81 %) žensk. Večina anketirancev (80 %) je mlajša od 45 let, prevladujejo tisti z visokošolsko (38 %) in srednjo strokovno oz. splošno (33 %) izobrazbo. Glede na delovno dobo v zdravstveni negi pa prevladujejo tisti, ki imajo 5 do 10 in 11 do 20 let delovne dobe (obakrat po 36 %). Trinajst anketirancev (7 %) je odšlo iz zdravstvene nege. O odhodu je že razmišljalo oziroma razmišlja čedalje pogosteje kar 75 % anketirancev. Največkrat je bila kot velik ali zelo velik vzrok za odhod zaposlenega iz zdravstvene nege označena preobremenjenost z delom zaradi prevelike zahtevnosti dela (skupaj kar 84 %), sledijo prevelika odgovornost na posameznega zaposlenega (75 %), sistem napredovanj (73 %), sistem nagrajevanja (72 %), preobremenjenost v smislu nadurnega dela (70 %), delovni pogoji – materialna sredstva in prostor (64 %), osebni dohodek (61 %), medsebojni odnosi med zaposlenimi (55 %) in triizmenski oziroma neenakomeren delovnik (53 %). Najmanjkrat pa so bili kot velik ali zelo velik vzrok za odhod iz zdravstvene nege izbrani epidemija covida-19 (49 %) in odnosi s pacienti (29 %).
Razprava: Izsledki raziskave kažejo na visoko stopnjo negativne fluktuacije, zaskrbljujoča je tudi potencialna fluktuacija, saj je o odhodu iz zdravstvene nege razmišljala velika večina anketirancev. Ključni dejavniki tveganja za odhod iz zdravstvene nege so preobremenjenost zaradi zahtevnosti dela, prevelike odgovornosti in nadurnega dela. Zaposleni za svoje zahtevno delo in delovno uspešnost niso ustrezno nagrajeni, pogrešajo možnosti za napredovanje, svoj profesionalni razvoj, razvrednotenje njihovega dela se kaže tudi v prenizkem osebnem dohodku. Pri anketirancih, ki niso več zaposleni v zdravstveni negi, so se kot ključni razlogi za odhod prav tako izkazali preobremenjenost zaradi zahtevnosti dela, prevelike odgovornosti in nadurnega dela.
Ključne besede: zdravstvena nega, dejavniki fluktuacije, pomanjkanje medicinskih sester, preobremenjenost, zadržanje medicinskih sester.
Objavljeno v ReVIS: 19.07.2025; Ogledov: 448; Prenosov: 42
Celotno besedilo (1,42 MB) |
